Življenja brez knjig si ne znam predstavljati. Do včeraj bi lahko rekel, da si ne znam predstavlajti žeivljenja brez tiskanih knjig. Danes pa me je nagovorila Amazonova vizija: “Naša vizija je imeti vse kadarkoli natisnjene knjige v kateremkoli jeziku na voljo in dostopne v največ 60 sekundah.”

Posledica tega navdiha in krajšega preučevanja Amazonovega Kindla, je prispevek, ki sem ga objavil na Inovativnih pogledih. Tiskane knjige bodo umrle. To sem vedno bolj prepričan in to je bistvo omenjenega prispevka.

Seveda ne morem in tudi ne želim analizirati, kaj se je dogajalo v njej, kakšni so bili vzroki in kako je na vse skupaj vplivala osebna zgodovina.  Kar me nagovarja, je ravno ta tanka linija in potencialna možnost, da se vsak od nas znajde na tem robu. Vsake toliko časa lahko pri sebi začutim, da se bližam robu, da so se stvari zgostile in da tako ne bo šlo več naprej. Stvari se običajno obrnejo na bolje, zelo veliko lahko naredim sam. A absolutnega zgotovila ni.

Iz lastnih izkušenj in izkušenj drugih vem, da pomagajo dobri ventili, ki spustijo ven odvečno paro, preden lonec raznese. Ti ventili so zelo različni: rekreacija, početje stvari, ki jih radi počnemo, pogovori z dobrimi prijatelji, meditacija, molitev, glasba in še kaj. V tehniki ventil sam ugotovi, kdaj se mora odpreti, tukaj pa moramo sami ugotoviti, kdaj je potrebno odpreti venti. Skrajni primer je takrat, ko se nam zdi, da nimamo časa za sprostitev in rekreacijo, bolje pa je seveda že prej. In potrebujemo disciplino. Koliko lažje mi je kdaj pestovati svojo bolečino in nemoč, kot pa se odpraviti na sprehod ali tek. Pa dobro vem, da mi bo gibanje pomagalo.

Še več  je vredna mreža. Mreža, ki me ulovi, ko padem ali pa mi sploh ne pusti, da bi padel. Gre za mrežo prijateljev, zaupnikov, svetovalcev. Gre za mrežo, ki jo zgradimo sami. V kar je potrebno vložiti sebe, svoj čas in energijo. In vložiti je potrebno veliko tudi v vzdrževanje te mreže. Mreža mora  vzdržati padec človeka z višine 3, 5 ali 10 metrov.  Pri vzdrževanju te mreže imam sam še precej rezerve in priložnost.

Odlična knjiga Viktorja Frankla, ki opisuje avtorjevo življenje v koncentracijskem taborišču, nosi v hrvaškem prevodu naslov: “Zakaj se niste ubili?” In govori  o tem, kako so sredi najtežjih in najbolj nemogočih razmer ljudej vztrajali in še več; nekateri celo pomagali drugim. Zakaj to in zakaj niso ljudje v takšnih nemogočih razmerah naredili samomora. Frankl odgovarja na to s smislom. Če imaš smisel, če vidiš pred samo poslanstvo, ki ga moraš narediti, potem je to tisti vitel, ki te vleče naprej. In Franklova logopedija  ne zdravi psihičnih težav z analizo preteklosti ampak z iskanjem smisla (prihodnosti).

Tanka linija je seveda prisotna tudi v poslovnem smislu. Po eni strani lahko gre za osebno tanko linijo ustanovitelja oz. direktorja podjetja, ki v začetni fazi podjetja pomeni tudi tanko linijo celotnega podjetja. Po drugi strani  pa vemo, da propade veliko podjetij, katerih poslovni načrt nima nobenih lukenj. Morda bo kakšen svetovalec ali uspešen podjetnik rekel, da se res dobri ideji ob dobri impelementaciji z dobro ekipo to ne more zgoditi. A se res ne more? Linija, ki ločuje med uspehom in neuspehom je zelo tanka.

Kar se spomnim, je Mura gradila svojo znamko na kvaliteti. Tej kvaliteti je sledila tudi relativno visoka cena. Enako kvaliteto in nižjo ceno pa lahko zagotovi marsikdo. Mura na žalost  ob zunanjih spremembah ni spremenila svojega poslovnega modela. Sam bi si z lahkoto predstavljal Muro, ki postavlja tekstilne tovarne v Vietnamu, Indiji, Pakistanu, ali pa svetuje podjetjem v teh in še drugih državah, kako optimalno rganizirati proizvodnjo. Obstajo pa tudi v Evropi zelo uspešna tekstilna podjetja kot sta H&M in Zara. Res pa je, da v teh dveh podjetjih v največji meri oblek sploh ne šivajo. Razmere so se spremnile tako, da poslovni model uspešnega evropskega tekstilneg apodjetja  ne more temeljiti  na kvalitetnem šivanju v domači proizvodnji. In vsake toliko je potrebno spremniti poslovni model. Prav zaro, ker se vse ostalo spreminja.

Pravijo, da je ena redkih vrednosti podjetja blagovna znamka Mura. Bi se kar strinjal s tem. Paziti, pa je potrebno, da ljudje te znamke ne pozabijo. In seveda je potrebno razmišljati o trajnostni ekonomiki in ne o trenutkovni ekonomiki. In razmišljati je potrebno o celotnem Pomurju in ne samo o Muri. Ven pade nekaj točk, na katere je potrebno biti pozoren:

• verjetno so potrebne radikalne spremembe
• svet se spreminja in sprememba poslovnega modela je nujna
• tudi zaposleni kaj vedo o potrebnih spremembah (kolektivna inteligenca); prav neverjeten je potencial  več kot 1000 zaposlenih, če bi jih vprašali oz prosili, da prispevajo svoje predloge za reševanje Mure.
• tudi ostali ljudje kaj vedo o potrebnih spremembah; v Muro pa vedno pride nek vrhunski krizni manager kot čarobni rešitelj
•  spremembe niso enkrat za vselej – vsake toliko je potreben nov preboj; samo izboljšave ne zadoščajo.

Vem, da je Mura kompleksna zgodba in vem, da so v ozadju zelo različni interesi. Pa vendar mora interes nekega skupnega dobrega, ki je v tem primeru zelo konkreten – poslovanje z dobičkom, ki prinaša zaposlitev določenemu številu ljudi in preživetje še večjemu številu ljudi ter nenazadnje tudi korist za vse lastnike, biti dovolj močan, da se naredi nekaj konkretnega.