Še posebej, če prodajalec preproste želje ali še bolje predloga stranke ne (z)more prenesti do vodstva. V njegovem ravnanju se je čutilo, da tega resnično ne more, da tega pravzaprav ne sme narediti.  Morda ta stol res ni nujno potreben -  ali pa je – vsaj za mojega očeta. V resnično dobrem podjetju, bi lahko prodajalec to sam presodil in poskrbel, da bi še ta ali pa vsaj naslednji dan že bil stol ali dva poleg plačilnega mesta. Ne bi niti usmerjal v klicanje na tajništvo niti pokazal na knjigo pritožb, pohval in predlogov. Edino smiselno bi bilo, da je prodajalec glavni kanal predlogov, pripomb, pohval in pritožb, ki vodi direktno do vodstva.

Bonton je seveda koristna stvar. Preveč naporno bi bilo vsako dejanje posebej premisliti in se odločati. A bonton in različna pravila poskrbijo tudi za to, da se s ponavljanjem še bolj utrdi vzorec. To je smrt za ustvarjalnost in inovativnost. To je neprebojna blokada za soustvarjanje strank in za odgovarjanje na njihove (nenavaden) potrebe.

Kaj si lahko mislim o vodstvu tega podjetja? Da se ne zavedajo, koliko potencialov svojih zaposlenih zadušijo v nesmiselnih pravilih in bontonu. Da ne zanjo postaviti pod vprašaj praktično vsako izmed pravil. Morda je samo direktor tega podjetja  bil nekoč zaposlen v trgovini, kjer trgovci niso nikoli sedeli. Morda je bila samo narava njihovega dela takšna, da niti niso mogli sedeti.