Obstajaj pa precej ovir, da te stvari bolj ne zaživijo. S prijateljem Lesom sva se pogovarjala, kako in v kakšnem okolju bi takšen časovni denar ali še kakšna druga alternativna valuta lahko zaživela. Idealno okolje za razcvet tega se je zdela Cerkev oz različne krščanske skupnosti in cerkve. Zakaj bi bilo to idealno okolje:

• cerkev je že obstoječa skupnost
• ima bogato zgodovino nedenarnega dajanja
• dobro je razvit prostovoljski model
• obstaja občutek krivde zaradi pretiranega trošenja
• obstaja potreba po ravnotežju med trošenjem in služenjem denarja za zadovoljevanje potreb
• določen predsodek glede bank, obresti in posojanja denarja je med člani
• precej živa je tradicija , da člani skupaj prinesejo darove in jih potem delijo med sabo
• prisotnost zavesti o izobilju, ki se kaže v biblični priliki o pticah, ki ne sejejo in ne žanjejo pa jih Bog vseeno živi
• tako lokalnost kot globalnost sta vzpostavljeni in močno izraženi; model bi torej lahko živel celo na globalnem nivoju
• prilika o talentih, ki jih vsak dobi in mora nekaj z njimi narediti, trgovati z njimi dobesedno podpira model alternativnih valut.

Po drugi strani pa je kar nekaj konkretnih potreb, na katere bi z modelom alternativnih valut lahko odgovorili:

1. Prostovoljno delo bo seveda vedno del življenja v cerkveni skupnosti, a eni prispevajo bistveno več in verjetno je prav, da dobijo za to neko povračilo. Denar pogosto ni najbolj primerno sredstvo nagrajevanja.
2. Veliko članov cerkva je pripravljeno delati za skupnost in cerkev. Pogosto pa imajo tudi velike izzive in potrebe pri delu za svojo družino. Če bi za svoje skupnostno delo dobili neko alternativno valuto (poimenujmo jo Talent), bi potem te Talente lahko unovčili v katerikoli cerkveni ustanovi. Morda bi lahko cerkvena organistka Talente, ki bi jih dobila za svoje orglarje , uporabila za plačilo šolnine za svoje otroke na cerkveni gimnaziji. Ali pa bi zidar, ki je zelo veliko pomagal pri gradnji cerkve Talente uporabil za plačilo spanje in zajtrka v domu duhovnosti v neki drugi državi in mi tako zagotovil prijetne počitnice za svojo družino.
3. Člani različnih cerkva pogosto nimajo občutka globalnosti svoje cerkve in pogosto tudi ne, da lahko poleg prisostvovanja obredu, dobijo še kaj. Ko pa bi lahko pridobljene Talente uporabili kjerkoli v svoji cerkvi, bi to precej spremenilo njihovo zavedanje cerkve in občutek odgovarjanja na potrebe.

Razmišljanje seveda ne odgovarja na vse možne izzive, k bi jih uvedba alternativne valute prinesla. Gre za idejni razmislek, za neke vrste prototip. Cerkev je uporabljena kot konkreten primer z dobrim temeljem za uvedbo. Uvedba pa je mogoč tudi v precej drugih obstoječih skupnostih. Precej delujočih primerov je vezanih na lokalno okolje. Takrat govorimo o lokalnih valutah. Lokalne valute še dodatno vzpodbujajo in podpirajo lokalno ekonomijo, o čemer je več pisala Marjana.

Alternativne valute prinašajo tudi izziv nove solidarnosti, o kateri je več pisal Aleš. V tej luči ima vsak nekaj kar lahko prispeva in za to lahko tudi dobi nekaj, kar on potrebuje – pa čeprav nima denarja.
Kakorkoli že, eno drži. Denar ni edino sredstvo menjave in pogosto niti ni najboljše. Je pa najbolj ukoreninjeno in zato je odporov glede alternativnih možnosti veliko.