Tri misli ljudi, ki so delovali na različnih področjih, me potrjujejo v tej  ideji:

1. “Nikoli ne dvomi o tem, da lahko mala skupina čutečih ljudi spreminja svet. Resnično je to edini način spreminjanja.” Margaret Mead
2. “V življenju lahko dosežeš čisto vse – dokler ti ni mar, komu pripadejo zasluge.” Harry S. Truman
3. “Če je tvoja primarna naloga bolj reševanje problemov (Popravljanje zlomljenega) kot pa ustvarjanje novega in pomembnega, je težko obdržati občutek smisla.” Peter Senge

Prva in druga misel poudarjati pomen skupnosti pravih in predanih ljudi, kjer vsi delajo skupaj, dajejo vsak najboljše in si nihče ne lasti zaslug.

Me pa danes posebej nagovarja tretja misel. Napačno jo lahko razumemo kot to, da namesto lepljenja zlomljene skodelice, naredimo ali pa kupimo novo. Včasih pomeni tudi to, saj je bolj smiselno, hitreje in kdaj tudi ceneje narediti novo kot pa popravljati staro.

A to ni bistvo. Bistvo je v tem, da če nisem zadovoljen z lokalno oblastjo in njenim načinom delovanja, ne kritiziram tega in iščem načine, kako bi to preprečil in morda odpravil škodljive posledice. Ne, začnem nekaj novega, nekaj čigar rezultati pomenijo protiutež negativnemu.   In če v podjetju sodelovanje in komunikacija preko obstoječih medijev (ethernet, glasilo, telefon) ne poteka dobro in ne daje rezultatov, napravimo novi kanal. Pustimo analiziranje in popravljanje obstoječega.

Zveni malo absurdno. Skrivnost pa je v tem, da so ljudje ob popravljanju zamorjeni, popravljanje pogosto ne prebudi prave strasti. Z ustvarjanjem novega pa je drugače. To ponavadi sprošča energijo, vzbuja veselje in pritegne nove ljudi.

Ni pa enostavno odkriti, kaj je prava stvar, ki jo naj začnemo. Morda niti ni potrebno izgubljati veliko časa z ugotavljanjem. Kar začnemo nekaj čemur smo predani.  Zberimo še 4 dodatne ljudi in gremo.

Teorijo U lahko opišem z naslednjimi alinejami:

• metoda za reševanje kompleksnih izzivov,
• izključi logiko, vključi intuicijo,
• videti celoto, služiti celoti,
• učenje iz porajajoče se prihodnosti,
• delaj prototipe – zgodaj padi, hitro se uči,
• za osebno in skupinsko uporabo,
• izključi sodbe, cinizem in strah.

V sami predstavitvi pokažem potek in nekatere elemente teorije U.

Z udeleženci smo tudi izbrali njihov kompleksni izziv in, ki se je nanašal na osebni karierni razvoj in prišli predloga konkretnega prototipa. V podjetjih lahko na ta način pridejo do idej za novo izdelke in storitve, ki odgovarjajo na potrebe stranka, poiščejo rešitve za konkretne kompleksne probleme (Razvoj inovativne klime, povečanje prodaje, izboljšanje zadovoljstva zaposlenih,…). Metoda pa je tudi izjemno uporabna za reševanje izzivov v lokalnih in drugih skupnostih ali pa za iskanje rešitev konfliktnih izzivov.

Boštjan Čerin je skoraj 10 mesecev tuhtal, skiciral in izdeloval elastomobil. Njegova ekipa iz OŠ Božidarja Jakca je letos že drugič tekmovala. Vozilo je dobilo nagrado za najbolj domiselno izdelan elastomobil .Prisluhnite njegovi izkušnji, načinu razmišljanja in spoznanjih.

Zanimivo je bilo opazovati izjemen razpon med rezultati od približno 1m pa vse do 114 m, kar je tudi novi rekord elastomobilov. Vsa vozila so prototipi in gotovo bo tista ekipa, ki je danes dosegla 1m, drugo leto ta rezultat izboljšala. Kako bi to naredili, bodo začeli razmišljati že danes.

Rezultati niso najpomembnejši, so pa seveda motivacija za tekmovalce. In spodobi se jih predstaviti.

Dve nagradi za domiselno izdelan elastomobil sta ju prejeli ekipi:

• 3X2Y1NZ (OŠ Božidarja Jakca, Ljubljana)
• LUNA – OŠ Dornberk

Nov državni rekord za najdaljšo vožnjo je po novem  dobrih 114 metrov, dosegla pa ga je skupina LUNA iz OŠ Dornberk.

Končni vrstni (določila ga je vsota prevoženih razdalj v treh vožnjah):

1. 257,87 m – RAKETNA ZNANSTVENIKA (OŠ Franca Rozmana – Staneta, Ljubljana)
2. 204,05 m – MODRI DIRKAČ (OŠ Dornberk)
3. 201,80 m -LUNA (OŠ Dornberk)

Izbruh ustvarjalnosti in inovativnosti pa najlepše prikažejo fotografije.

Birokratska inovativnost

Nekaj dni nazaj sem bil na seminarju programa Evropske prostovoljne službe. Skozi pogovor in predstavitve kanalov za vplivanje na različne dokumente povezane s programom, sem dobil močan občutek nemoči. Biti inovativen in spreminjati stvari v aparatu EU je težko. Razmišljal sem o podobi, ki bi vizualizirala in podoba se je pojavila.

Samo ta pravo obliko lahko spraviš naprej. Velike stvari ne gredo noter. Male pa lahko vsujemo, a je na drugi strani luknja in same padejo ven. In to je birokratska inovativnost. Seveda je prisotna tudi v podjetjih.

Smetarska inovativnost

Drugo skrajnost simbolizira podoba koša za smeti, kamor lahko vržemo praktično vse in čez čas se nabere toliko robe, da lahko samo še vsipamo v kanto. No morda opazimo kakšno pisano zadevo in jo potegnemo ven ter jo odložimo na polico ali pa morda celo kaj naredimo iz nje.  Smetarska inovativnost je to.

'Lego' inovativnost

‘Lego inovativnost ideje vgrajuje v obstoječi sistem in preverja, kako delujejo v celoti. Pogosto, spremeni celoto, da lahko novo stvar vgradimo. Če pa ne gre pa to novo stvar izloči.

Pravzaprav mora biti v neki organizaciji prisotno vse troje. Nevihta možganov = smetarska inovativnost, izbor in vrednotenje idej = birokratska inovativnost, uporaba idej in vgrajevanje v sistem = ‘lego’ inovativnost.

Še posebej, če prodajalec preproste želje ali še bolje predloga stranke ne (z)more prenesti do vodstva. V njegovem ravnanju se je čutilo, da tega resnično ne more, da tega pravzaprav ne sme narediti.  Morda ta stol res ni nujno potreben -  ali pa je – vsaj za mojega očeta. V resnično dobrem podjetju, bi lahko prodajalec to sam presodil in poskrbel, da bi še ta ali pa vsaj naslednji dan že bil stol ali dva poleg plačilnega mesta. Ne bi niti usmerjal v klicanje na tajništvo niti pokazal na knjigo pritožb, pohval in predlogov. Edino smiselno bi bilo, da je prodajalec glavni kanal predlogov, pripomb, pohval in pritožb, ki vodi direktno do vodstva.

Bonton je seveda koristna stvar. Preveč naporno bi bilo vsako dejanje posebej premisliti in se odločati. A bonton in različna pravila poskrbijo tudi za to, da se s ponavljanjem še bolj utrdi vzorec. To je smrt za ustvarjalnost in inovativnost. To je neprebojna blokada za soustvarjanje strank in za odgovarjanje na njihove (nenavaden) potrebe.

Kaj si lahko mislim o vodstvu tega podjetja? Da se ne zavedajo, koliko potencialov svojih zaposlenih zadušijo v nesmiselnih pravilih in bontonu. Da ne zanjo postaviti pod vprašaj praktično vsako izmed pravil. Morda je samo direktor tega podjetja  bil nekoč zaposlen v trgovini, kjer trgovci niso nikoli sedeli. Morda je bila samo narava njihovega dela takšna, da niti niso mogli sedeti.

1. kakšna je naša vrednostna ponudba? Katere probleme rešujemo?
2. Katera so ključna opravila, ki jih moramo za to narediti?
3. Kdo so partnerji? S kom se je smiselno povezati, ker lahko določene stvari naredi bolje, ali ceneje kot mi?
4. Kateri so naši ključni viri in kako težko jih je skopirati?
5. Koliko vse to stane (stroški)?
6. Kdo so (lahko) naši odjemalci?
7. Kakšne odnose razvijamo z njimi?
8. Kateri so kanali do odjemalcev? Kako želijo, da dostopamo do njih)
9. Koliko prihodkov to prinaša?

Kombiniranje poslovnih modelov

Na voljo je izjemno veliko različnih kombinacij.  Še posebej veliko različnih možnosti se odpira na področju tega, kaj ponujamo zastonj in kaj prodajamo. Skype npr. 400 mio uporabnikom ponuja zastonj videokonferenčne pogovore preko interneta in samo 8 % od teh uporabnikov tudi kupi dodatne storitve od Skypa. A teh 8 % od 400 mio je dovolj, da lahko podjetje razvija programsko opremo in vzdržuje stražnike.

Izjemno zanimiva stvar pa je kombiniranje poslovnih modelov večih subjektov. Dani je predstavil zanimiv hipotetični primer, kako bi Petra Majdič lahko svoj poslovni model dobro povezala s poslovnim modelom Unior Turizma oz Rogle. Majdičeva namreč tam večino časa trenira

Indvidualni poslovni model

Inovativni poslovni model pa ni le stvar podjetij, ampak tudi vsakega posameznika. Na predavanju sem srečal svojega bivšega dijaka, ki ni nikjer zaposlen. Občasno dela in dobi z manj dela vsaj toliko kot bi z mesečno plačo. S kolegi pa razvija svoje podjetje. To je definitivno osebni poslovni odel. In avtor je tisti, ki presoja uspešnost tega osebnega poslovnega modela.

Tudi v Slovenije je nekaj ljudi ki imajo uspešne poslovne modele in so bolj ali manj solisti. S povezovanjem z drugimi poslovnimi modeli se da marsikaj narediti. V ZDA je precej posameznikov svoj poslovni model povezalo s poslovnim modelom eBaya in tam prodajajo najrazličnejše stvari. Osebni poslovni model bi moral biti izziv vsakega posameznika.

Zadeva pa seveda ni trajna. Svet se spreminja in smiselno je , da že v naprej pripravimo različne prototipe poslovnih modelov, ki jih potem po potrebi vključimo.

Ker se sam in  znotraj podjetja Vizor ukvarjam z razvojem in vzpodbujanjem inovativnosti v različnih delovnih in učnih  okoljih, sem bil zelo vesel, da je Evropska komisija leto 2009 razglasila za evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij. Zame je bilo to leto dobra vzpodbuda za različne dejavnosti. Nastalo je kar precej.

Sodelovanje 2.0 v podjetjih

S kolegom Alešem Čerinom sva načrtovala in 21. aprila izpeljala prvo konferenco Podjetje 2.0. Predavatelji so predstavili različne možnosti in orodja, ki lahko danes v podjetjih intenzivno omogočajo sodelovanje ter ustvarjanje in dostop do skupnega znanja. Sam sem na tej konferenci pripravil prispevek Inovativnost 2.0 o možnostih uporabe sodelovalnih orodij pri vzpodbujanju inovativnosti v podjetjih. Več..

Trajnost + inovativnost

Za Socialno akademijo sem napisal knjižico Trajnovativnost – novi izzivi za družbeno odgovornost podjetij. Knjižica je dostopna tudi v wikiju, kjer jo lahko bralci dopolnjujejo in komentirajo.  Glavna misel knjižice je, kako s povezovanjem inovativnosti in trajnosti iskati nove možnosti razvoja.

Kaj je generator rasti v težkih časih?

Kot del 1. evropskega tedna podjetništva smo v Kariernem centru osrednje slovenske regije pripravili na GZS konferenco Inovativnost – generator rasti v težkih časih. Vizor je pripravil program in pridobil odličen predavatelje. Sam sem pripravil predstavitev Inovativnost v malih in srednjih podjetjih. Z Alešem Čerinom pa sva pripravila in moderirala Odprti prostor s temo Kako se v MSP soočati z izzivi spodbujanja inovativnosti v težavnih časih? Kratek povzetek konference najdete tukaj.

Z Alešem Čerinom  sva v okviru Svetovnega tedna podjetništva pripravil 18.11. 2009 odprti prostor na temo Inovativnost je denar – kako delati, da se inovativnost splača. Povezala sva moderacijsko metodo odprtega prostora in wiki – spletno sodelovalno okolje. To metodo dela sva poimenovala Projekt Wiki.  Zapis in ugotovitve na dogodku so ostale zabeležene v wikiju.

Spletinarji, twitinarji,…

Pripravil in izvedel sem nekaj brezplčnih spletnih seminarjev na temo inovativnosti:

• Inovativnost v malih in srednjih podjetjih
• Trajnovativnost – kako inovativnost odpira tretjo dimenzijo
• Inoviranje storitev

Celostni razvoj inovativnosti v podjetjih

Na Slovenskem forumu inovacij je Vizor 1. dec. 2009 pripravil in izvedel skrajšano obliko Akademije inovativnosti – celostnega usposabljanja za razvoj inovativnosti v podjetjih. Odlični predavatelji mag. Nastja Mulej, mag. Danilo Tič, dr. Mila Božič, Aleš Čerin, dr. Matej Metlikovič, Polona Briški in sam smo predstavili temeljne izzive inovativnosti v podjetjih in pokazali nekatere smernice za uvajanje v podjetjih. Več..

Ta dogodek na SFI pa je bil generalka za celotni program Akademije inovativnosti, ki ga začnemo 27. januarja v Tehnološkem parku Ljubljana. Deset srečanj, odlični predavatelji praktiki in vse povezano v celoto, ki omogoča uspešno učenje vodenja inovativnosti v podjetjih.

S kolegom Danilom Tičem sva v sodelovanju najinih  podjetij 3. 12. 2009 soorganizirala delavnico Oblikovanje inovativnih poslovnih modelov. Inovativni poslovni modeli prinašajo izjemno dodano vrednost, ki ponavadi presega dodano vrednost inoviranja izdelkov in storitev. Zavedanje potrebnosti inoviranja poslovnih model pa je še precej nizko. Zaradi premalo prijavljenih delavnice nismo izvedli.

Vse dejavnosti so pripeljale nove ljudi, dodale kakšno nit v mreži povezav in odprle nekaj novih izzivov. Inovativnost v letu 2010 in naprej  bo lahko le inovativnost v sodelovanju, soustvarjanju in povezovanju.

In ljudje sedijo mirno, nekateri berejo, drugi bolščijo, otroci kričijo, nekateri se pogovarjajo.

Ko vstopiš v čakalnico, se ti takoj življenje skrajša za nekaj minut. Pa četudi si le spremljevalec.

Hej! A ni kakšne druge možnosti. A vodstvo bolnišnic, zdravstvenih domov, ambulant ne razmišlja o tem? Je to premalo pomembno? Morda je to ena izmed pomembnejših stvari. Morda se tukaj skriva velik potencial?

Zunanja podoba je ena izmed priložnosti:

• svetlo
• pisane stene
• razstave umetniških del
• …

Druga priložnost pa so dejavnosti:

• čakalnica lahko postane interaktivna učilnica
• čakalnica lahko postane telovadnica
• čakalnica lahko postane koncertna dvorana
• čakalnica lahko postane knjižnica
• čakalnica lahko postane svetovalnica
• čakalnica lahko postane …..

Nekatere čakalnice so tudi drugačen. A veliko jih je pred veliko priložnosti. Čakalnica je lahko zdravilo.

Namen države je  povečanje zaposlovanja in preprečevanja dela na črno. Praktični nihče ne bi plačal za to storitev 21 EUR. Če bi jo potreboval, bi jo zadovoljil v sivi ekonomiji.

Ogledali smo si podjetje BOD, ki so ga ustanovile 3 lokalne skupnosti. V podjetju dela 213 ljudi – večina za polovični delovni čas. Petnajst jih je zaposlenih v likalnici, ostali pa izvajajo servisne storitve na domu. Likalnica je izjemno sodobno opremljena in informacijsko podprta. Ljudje prinesejo oblačila za zlikat in jih lahko maks. v treh dneh dvignejo.

Nedvomno gre za zanimiv in drugačen pristop k reševanju socialne problematike. Postavlja pa se vprašanje ali je ta pristop res tudi najbolj učinkovit. Kako bi bilo, če bi področje servisnih storitev na domu prepustili trgu in bi država samo subvencionirala plače zaposlenim. V ¾ državni subvenciji se seveda skriva velika rezerva in veliko možnosti doseči cilje tudi drugače.

Meni osebno pa je ta konkreten primer pomenil preblisk, da se da stvari narediti tudi bistveno drugače in to je tisto najbolj dragoceno, kar dobimo na ekskurziji v kraje z najvišjim potencialom, o čemer sem že pisal. In Belgija je prav gotovo kraj z zelo visokim potencialom na področju socialne ekonomije in neprofitnega sektorja.

Sama po sebi pa nam ta zmaga ne pomeni nič in nam ne bo prinesla nič. Prepoznavnost Slovenije. No ja – to je nekaj vredno. A en sam dogodek je vseeno kapljica v morje. Če pa se nam zdi in mislimo da smo mi, kot posamezniki, kaj dosegli ali pa dobili, je to seveda čista iluzija. Dobili smo edino dobro zabavo in prijeten občutek vznemirjenja.

Lahko pa se iz te izkušnje kaj naučimo. Naučimo se lahko stvari, ki nam Slovencem niso domače.

1. Sodelovanje je ključ do uspeha. V podjetništvu, raziskovanju in inovativnosti lahko bistveno več naredimo skupaj. In to še posebej takrat, ko se otresemo sindroma “to je moje”. V sredo niti najboljši posameznik sam ne bi mogel narediti ničesar proti Rusom. Čeprav so nekateri posamezniki bolj blesteli, je seveda zmagala celotna reprezentanca.

Tudi inovativnost je kolektivni šport. Ideje prihajajo od posameznikov, a se navdihujejo in pilijo s strani celotne skupine. Končni rezultat ni več “moje” ampak “naše” S kolegom Alešem sva v sredo vodila delavnico “Inovativnost je denar”, ki se je začela s sodelovalno moderacijsko metodo Odprti prostor in se nadaljeval v wiki okolju. Udeleženci so skupaj razmišljali in soustvarjali ter prišli do nekaterih idej, do katerih bi sami težko prišli.

2. Vztrajati je treba do konca. Naši fantje so to naredili. Sicer bi lahko še v 90. minuti dobili gol in veselja ne bi bilo. Inovacija pa je vedno realizirana dobra ideja, ki prinaša korist oz. dodano vrednost. In če zmanjka energije za zadnje dejanje, inovacije pač ni.

Bilo pa bi seveda tudi zelo pozitivno, če bi vsaj malo slavljenja in časti, ki smo ju namenili nogometašem, dali tistim, ki prihajajo do novi odkritij in inovacij ter s svojimi podjetji blestijo na “svetovnem prvenstvu” znanja in tehnologije. Morda pa bi Borut Pahor kdaj šel počistiti pisarno v uspešnem razvojno naravnanem slovenskem podjetju.  A vedno je bil nogomet najpomembnejša stvar na svetu. Ljudje, mediji, sponzorji so to naredili. Seveda ostaja priložnost, da vsaj nekaj v tej smeri naredimo tudi s kakšnim drugim področjem, ki nam bo dalo še kaj, kar potrebujemo poleg zabave.