Prihodnost in vodenje Rotating Header Image

3 izzivi slovenskega turizma – navdih Bohinj

Družinske počitnice – letos v Bohinju – so vedno navdih za razmislek o slovenskem turizmu. Med velikimi izzivi gospodarskega razvoja Slovenije je turizem zelo visoko. Da pa lahko ta potencial izkoristimo, moramo graditi na posebnostih in prednostih Slovenije.  Pri spodnjih točkah ne gre za nobene strokovno ekspertizo, ampak za navdihe.

1. Slovenija enotna turistična destinacija

V kampu, kjer smo bili, so ponujali le dogodke, dejavnosti  in kraje v Bohinju. Slovenija pa je tako mala in tako pestra (kar je v tem primeru oboje prednost), da lahko gost na katerem koli koncu Slovenije zelo hitro doseže kateri koli drugi konec. Za to pa potrebuje informacije in še kakšno drugo podporo. Sosed v kampu me je spraševal, če je Ljubljana lepo mesto in po mojem priporočilu sta se z ženo odpravila tja. Kasneje sem mu priporočil še en izlet. Na vsaki turistični lokaciji potrebujemo pregledno celostno ponudbo slovenskega turizma.

2. Enotni turistični informacijski sistem

Slovenija seveda ne more biti Silicijeva dolina in verjetno ni niti smiselno prizadevati si za to. Izjemne kapacitete in znanje na področju informacijsko komunikacijskih tehnologij pa bi lahko usmerili v razvoj IKT tehnologij za podporo turizmu in nek dober informacijski sistem bi izdelali za Slovenijo. Omogočal bi vpogled, rezervacije in kupovanje turistične ponudbe po celotni Sloveniji, kjerkoli v Sloveniji. Najbolje, da bi bil to ekspertni sistem, ki bi turističnemu delavcu omogočal relvantna priporočila glede na vprašanja in želje strank.

3. Brezplačni brezžični internet in spletne mobilne aplikacije

Vstopna stran v brezžični internet predstavlja slovenski spletni turistični kažipot, ki deluje kot ekspertni sistem. Priporoča najprej lokacijsko bolj primerne cilje in nato glede na izbiro priporoča cilje, ki vsebinsko ustrezajo uporabniku. Mislim, da bi bile zanimive aplikacije za pametne mobilne telefone, ki bi v povezavi z mobilnim pozicioniranjem lahko predlagali in vodili turista do turističnih lokacij in ponujali dodatno razlago le teh.

Reforma šolstva in zdravstva – najuspešnejše stvari so zastonj

Nagovoril me je članek “Spremeniti zdravnike v voditelje” Govori o potrebi, da  v zdravstvu ob managementu uvajamo vedno več voditeljstva in da zdravniki in bodoči zdravniki razvijajo voditeljske veščine, ki so:

  • strateški pogled
  • razmišljanje in oblikovanje
  • vizionarstvo
  • obvladovanje sprememb
  • ustvarjalnost in inovativnost
  • razvoj človeškega kapitala

Ob vsem tem se zapiše precej pomembno ugotovitev: Slabi zdravniki ne poslušajo, dobri zdravniki poslušajo. Zelo veliko stroškov dragih zdravstvenih postopkov bi lahko zmanjšali, če bi zdravniki bolj poslušali paciente.

Že samo poslušanje in empatija  sta zdravilni. Ob poslušanju pa imajo zdravniki dobre možnosti, da ugotovijo, kaj je res narobe in kaj res potrebuje pacient. Zelo pogosto potrebuje samo poslušanje in pozornost.

Pravzaprav ne razumem, kako v zdravstvu ne dajo več pozornosti temu in spomnim se arogance slovenskega zdravnika, ki je rekel nekaj v stilu  tega, da on ni zato, da bi tolažil ljudi. Ali sta poslušanje in empatija res nekaj, kar je izpod časti velikemu številu zdravnikov. To oboje seveda ni znamenje velike zunanje moči.

A si lahko zamislite zdravstveno reformo, ki bi temeljila na poslušanju in empatiji zdravnikov. A bi Zavod za zdravstveno zavarovanje bil zmožen začeti kaj takega, ali pa seveda ministrstv0.

Druga asociacija pa prihaja iz šolstva.  Moj novi prijatelj Tomaž – Slovenec iz Avstralije -  ki je dolgo časa učil na srednji šoli v Perthu mi je povedal zanimivo ugotovitev, kako bi on nagradil dobre učitelje. Dal bi jim več svobode pri njihovemu delu.  Precej soli je v tem.

Dobri učitelji želijo dobro delati. Pogosto pa trčijo na meje sistema in birokracije. Kaj če bi dobri učitelji dobili tajnico, ki bi namesto njih urejala birokracijo. Razen tajnice so še druge možnosti. Gre pa predvsem zato, da imajo dobri učitelji dovolj prostora za ustvarjalnost.

V šolstvu predstavlja seveda velik potencial uvajanje IKT tehnologij in e-učenja . Tehnologija je prisotna in je že dovolj dobra. Uporabe pa je bistveno premalo in je zelo omejena. A to je že zgodba za drug prispevek.

Festival Lent 2010: letalski šov nad Dravo

Zanimivo vsekakor. Se pa verjetno malokdo zaveda, kako zahtevno je vse to. Počasi je postalo dolgočasno gledat vsa tista obračanja letal v zraku in bi si želeli še kaj več. Da bi morda nekdo letel pod dravskim mostom, ali pa bi letel navpično navzdol in zavil tik pred vodo tako, da bi se letalo še ravno dotaknilo vode.

Pretiravam seveda. Pretiravamo  pa tudi v naši zahtevnosti in željam po spektaklu.

Otrokom so bila seveda letala zanimiva. Zdelo pa se jim ni nič posebnega in tudi, kaj takšnega niso pričakovali. Blagor jim.

Sodelovati se da tudi drugače – prostori podjetniškega sodelovanja

V komentarju na moj prispevek o slovenskem gospodarskem potencialu Gregor navaja kot eno velikih slovenskih prednosti pestro ponudbo strokovnjakov z različnih področij na zelo mali razdalji.

Kako pa dejansko doseči sodelovanje in sinergijo teh ljudi? Verjetno je najbolj učinkovito, da jih nekdo z vizijo poveže v skupnem podvigu. Možnost pa ponujajo tudi različni prostori sodelovanja.

Počasi se uveljavlja pojem coworking. Nanj me je opozoril Dani. Gre za prostore, kjer podjetniki (običajno posamezniki) najdejo (najamejo) prostor za delo in dobijo s tem tudi potrebno infrastrukturo. Največja dodan vrednost tega pa je prostor srečevanja, izmenjave idej in navdihov med vsem člani.

Načela takšne so-delovanja so naslednja:

  • sodelovanje (med vsemi ljudmi z zelo različnimi znanji)
  • odprtost (ideje so svobodne, spodbujajo se odprti prostori in pogovori)
  • skupnost (medsebojna podpora in koristi od skupnostnega sodelovanja)
  • dostopnost (za vse)
  • trajnostni razvoj (deljeni prostori so boljši za naš planet)

Verjamem v potencial takšnega sodelovanja in v možnosti, da med več posamezniki nastane tudi kaj zelo konkretnega in uspešnega. In škoda, da tehnološki parki in inkubatorji bolj ne izkoriščajo tovrstnega potenciala.

Tudi splet ponuja prostor sodelovanja med posameznimi podjetniki in podjetji. Sam sem nekoč začel s takšno skupnostjo. Rezultata ni bilo praktično nobenega. Res pa je, da tudi sam nisem veliko vložil v njen razvoj. Morda je potencial, da se najdejo posamezniki, ki se že poznajo in ki morda celo že malo sodelujejo, da naredijo korak naprej in spletno okolje je lahko prostor takšnega sodelovanja. Sam z nekaterimi posamezniki že oblikujem tak prostor sodelovanja preko Skypa, Mindmeistra in še česa. Zdi se, da potrebujemo samo še malo strukture: nek skupni spletni prostor, morda pa tudi občasno skupni fizični prostor.

V Sloveniji prenehajmo posnemati Silicijevo dolino

Vedno znova ponavljajoča mantra v Sloveniji je, da lahko postanemo novo Silicijeva dolina. Članek v HBR, ki govori o tem, kako v državi ustvariti podjetniški ekosistem pa v prvem receptu za to zapiše:

  1. Prenehajte kopirati Silicijevo dolino in potem dodaja še naslednje smernice
  2. Oblikujte ekosistem z upoštevanjem lokalnih pogojev
  3. Vključite zasebni sektor že na samem začetku
  4. Favorizirajte najvišje potenciale
  5. ..

Podan je zanimiv primer Ruande, ki je v enem letu na indeksu enostavnosti poslovanja Svetovne banke skočila iz 143 mesta na 67. mesto. To je še dosežek tudi v luči tega, da je pred manj kot 20 leti bil tam genocid izjemnih razsežnosti in državljanska vojna.

Ruandska vlada je prepoznala tri lokalne industrije, ki imajo preverjen potencial razvoja: kava, čaj in turizem. Aktivno so organizirali institucije, ki bi naj podprle te industrije. Napor je pripeljal do 72.000 novih podjetij in v desetih letih so potrojili izvoz in zmanjšali revščino za 25 %.

Slovenske industrijske panoge s potencialom razvoja.

Morda še bolj impresivno kot gospodarski razvoj Ruande je to da so v tako kratkem času naredili velik korak iz ogromne razdeljenosti. A je res enotni fokus gospodarskega razvoja bil ključen pri tem?  Ne vem. A vloga le tega je bila verjetno velika.

Vsaj našli so fokus in delali na njem. Katere pa so potencialne slovenske panoge? prepozna se jih že, enotnosti pa ni.

  1. V nekem trenutku je bila to ekološka pridelava hrane. Ob relativni majhnosti in relativni ne onesnaženosti ter dejanskem pojavljanju takšnih pobud, je v tem gotovo potencial.
  2. Zelene energije so morda drugo takšno področje. Naravnih danosti za to, je precej in tudi precej podjetij je dejavnih in celo uspešnih na tem področju
  3. O turizmu se že vedno govori. V povezavi z ekološko pridelavo hrane in sicer z raznolikostjo in naravnim bogastvom Slovenije, je gotovo tudi to priložnost.

Morda pa se tudi lahko odločimo, da bomo evropska Silicijeva dolina. To da imamo veliko znanja tudi na tem področju, naši ljudje konstantno dokazujejo.

Pomembno pa je, da postavimo fokus in da izberemo področje, kjer imamo res potencial, da smo najboljši in kjer imamo tudi strast za to in nenazadnje obstaja tudi ekonomski učinek le tega. To pa so trije dejavniki, v katerih so podjetja, ki so naredila preskok od dobrega k odličnemu odkrila svoj presek. O čemer govori odlična knjiga Jima Collinsa Good to Great.

Katera so še druga področja, ki imajo velik potencial za Slovenijo? A se je sploh potrebno fokusirati?

Foto: Flickr

Otroški Lent 2010 – konji, mozaiki, irski plesi, gasilci …

Prvi teden Festivala Lent in s tem tudi otroškega Lenta je za nami. V mestnem parku je izjemno bogastvo dogajanja: vsak lahko najde kaj kot gledalec in še bistveno več kot ustvarjalec. Otroški Lent je dobrodošla obogatitev počitnic in vsa pohvala organizatorjem ter vsem sodelujočim za izjemno veliko in pestro ponudbo.

Izziv pa seveda ostaja, kako takšne in podobne možnosti vkomponirati v celoletno shemo otroških izzivov, neformalnega izobraževanja in učenja z delom. To pa je seveda zahtevna stvar.

Misli lokalno, deluj lokalno…

Minuli teden sem v svojem lokalnem okolju -  v Framu – organiziral predavanje o izzivih spletnih skupnosti v ZDA. Moj prijatelj Les Squires iz ZDA je predstavili zanimivo zgodbo.

Od lokalnega h globalnemu

Sam živi v Coloradu, v mestu Louiseville, v okraju, ki se mu reče Nighthawk Circle. V tem okraju je 48 družin. Povezuje jih spletna skupnost, kjer se obveščajo o aktualnih dogodkih in možnostih. Dogovarjajo se za skupinska pogajanja za nabavo novih izdelkov (oken, gorilnikov, …) ali pa za izvedbo storitev. Skupinska naročila so ugodna tudi za izvajalce in tako lahko dobijo precejšen popust na ceno, ki bi veljala za individualnega naročnika. Vsake toliko kdo organizira zabavo in povabi vse člane skupnosti. Preko kratkih predstavitev pa se prebivalci okraja tudi bolje spoznajo. To je še posebej dragoceno, če se v okraj kdo preseli na novo.

V naslednjih korakih je Les predstavil skupnost, ki povezuje prebivalce mesta Louisville, nato še skupnost na nivoju zvezne države Colorado in potem na nivoju ZDA, ki pa že presega meje države in gre globalno.

Na najbolj lokalnem nivoju skupnosti v okraju so najbolj temeljne in konkreten potrebe in nudi najbolj jasne:

  • prihranek denarja,
  • dobri soseski odnosi,
  • pretok informacij o stvareh, ki so za skupnost pomembne
  • integracija vseh članov v skupnost.

Na tem lokalnem nivoju je vključeno v skupnost preko 90 % prebivalcev. Ob teh temeljnih potrebah se ljudje tudi učijo skupnostnega življenja in sodelovanje. Šele potem lahko gredo na nivo mesta, države, sveta, kjer ap so potrebe lahko precej bolj abstraktne in jih tudi manjšinske.

Misli lokalno

Pri delovanju na lokalnem nivoju je pač treba imeti v mislih konkretne lokalne potrebe. Zdi se mi smiselna primerjava z Maslowo hierarhijo vrednot. Najprej moramo zadovoljiti vrednote na lokalni ravni, da lahko gremo na višji nivo. In na tej lokalni ravne me nič ne briga in morda me tudi ne sme brigati globalna finančna kriza, revščina v Afriki ali celo brezposelnost v lastni državi. In to zame pomeni misliti lokalno. No dobro. Ne smemo pozabiti na etiko, ki presega lokalni nivo. Ne morem misliti lokalno in odpadke iz svojega lokalnega okolja metati  na sosedov (globalni) vrt.

In prav na tem predavanju se je zbralo sedem ljudi iz lokalnega okolja in me pozitivno presenetilo ter potrdilo v misli, da je veliko priložnosti in izzivov ter seveda potreb na tem lokalnem nivoju:

  • ljudje imajo različna znanja in veščine, pripravljeni so jih deliti, drugi jih potrebujejo,
  • starši potrebujejo aktivnosti in občasno varstvo za otroke,
  • v dobi vseživljenjskega učenja potrebuje vsak nove vre znanja, ki jih lahko ustvarimo tudi v lokalnem okolju,
  • veliko kvalitetne hrane pridelamo v lokalnem okolju in vsak seveda ne more pridelati vsega, lahko pa si tako ali drugače izmenjamo.

Lokalno in globalno se prepletata

Na tem lokalnem predavanju je bil predavatelj iz ZDA in ena udeleženka je prijateljica z avtorico svetovnih uspešnic s področja vodenja in managementa. Kaj vse lahko nastane iz tega? Kdo ve. Lesu je bilo zelo zanimiva besedna zveza ‘from Fram’. In na nek način smo mi vsi iz Frama. We all are from Fram.

Kaj še manjka? Deluj lokalno, seveda. Samo misliti lokalno pa res nima nobenega smisla. In s tem delovanjem na lokalnem nivoju v lokalni skupnosti moramo preiti od golega sprejemanja do vrednot, ustvarjanja novega ter evalvacije /vrednotenja, ki vodi v nove spremembe.

Če vam je prispevek všeč, se lahko naročite na prihodnje članke preko RSS.

Skrivnosti uspeha Matere Terezije – primerno tudi za poslovneže

Spodnje razmišljanje Matere Terezije iz Kaklute me je resnično nagovorilo. Te jasne smernice so vzpodbuda tudi na moji poklicni in poslovni poti – na osebni pa tako ali tako.

“Človek je nespameten, zmeden, vase zagledan: nič zato, imej ga rad!

Ko delaš dobro, bodo rekli, da to počneš s sebičnimi nameni in zaradi koristi: nič zato, delaj dobro!

Ko uresničuješ svoje načrte, boš naletel na ljudi, ki te bodo pri tem ovirali: nič zato, uresniči jih!

Dobro, ki ga storiš, bo morda jutri pozabljeno: nič zato, stori dobro!

To, kar si zgradil, bo morda porušeno: nič zato, gradi!

Zaradi poštenosti in iskrenosti si ranljiv: nič zato, bodi pošten in iskren!

Ljudje, ki si jim pomagal, ti morda ne bodo hvaležni: nič zato, pomagaj jim!

Za ljudi narediš, čimveč moreš, pa te zasujejo s kamenjem: nič zato, stori čimveč moreš!”

Ni kaj. Dovolj noro in odštekano in predvsem dokazano v praksi.

Kdaj se usmeriti na posameznika in kdaj na skupino

Učenje na enak način za vse

V prvem letniku fakultete na smeri elektrotehnika nas je v predavalnici sedelo 250. Praktično brezoblična masa. Profesor za katetrom je govoril in pisal na tablo enako za vse – tudi za sošolca iz Mongolije in en od afriških držav, ki sta komaj govorila in razumela slovensko.
V osnovnih in srednjih šolah v razredih sedi okrog 20 do 30 učencev. Tempo posredovanja znanja in zahteve so enake za vse. Tudi način je en sam – običajno tak, kot se ga je naučil učitelj ali pa je njemu najbolj blizu.

Plesati abecedo

V šolah so sicer že močno prisotne sodobne IKT tehnologije, računalnik je praktično v vsakem razredu, tudi skupinskega in projektnega dela je več. Ideal pa je seveda učenje, ki je prilagojeno vsakemu konkretnemu posamezniku – njegovemu načinu učenja in hitrosti. Izjemno me je nagovorila, zgodba o deklici, ki je imela težave z branjem. Učiteljica pa je opazila njeno izjemno elegantno gibanje. Vzpodbudila jo je, da je črke in besede izražala preko plesa.  In njen napredek je postal izjemno hiter.
Računalniki s ustrezno programsko opremo ponujajo velik potencial za individualizacijo učenja in omogočajo učitelju mentorstvo, vzpodbujanje sodelovanja ter potrebno pomoč. Zaenkrat je še to področje v povojih. Naraščajoče e-učenje ter uspeh nekaterih izobraževalnih ustanov, ki so to izpostavile, kažejo smeri razvoja.

Vsak naj rešuje svoje probleme

Na drugi  strani pa so v podjetjih posamezniki nosilci reševanja problemov. Posameznik je pogosto prepuščen sam sebi, da se dokoplje do rešitev. Tudi podjetja pogosto podpirajo takšen način dela. Pri reševanju kompleksnih problemov prinaša dobro delo v skupini in tipu izjemne prednosti. V najuspešnejših delovnih okoljih to močno izkoriščajo in sodelovanje odpirajo celo za svoje stranke ter dobavitelje.

Med 1 in neskončno

Praktično pri vseh človeških dejavnostih se gibljemo med individualizmom in kolektivizmom. Za vsako dejavnost in okoliščino te dejavnosti je optimalna ena točka na tej premici.  Za učenje je zelo smiselno, da je kar najbolj prilagojeno posamezniku. Posameznik mora sam določati hitrost in  način učenja glede na to, kaj je njegov najboljši kanal za učenje. Za nekatere kompleksne probleme pa lahko v začetnih fazah uporabimo celo metode, ki omogočajo hkratno sodelovanje 1000 ali celo več ljudi. Izbira optimalne točke je včasih očitna, težave pa imamo z zagotavljanjem podpore za to izbiro. V nekaterih primerih pa je zahtevna tudi izbira sama.

Kako najti pot do dobička, strasti in smisla – v največji spletni trgovini s čevlji na svetu?

Zappos je spletna trgovina s čevlji. Verjetno največja na svetu. Od ustanovitve leta 1999 je prišla do letne prodaje, ki presega 1 milijardo dolarjev.  Dostavljati srečo (Delivering Happiness) pa je odlična knjiga Tonija Hsieha, izvršnega direktorja tega podjetja. Podnaslov knjige: Pot do dobička, strasti in smisla, pa skupaj s samim naslovom predstavlja odličen povzetek knjige, ki je izšla včeraj. Sam sem sodeloval v programu za blogerje in dobil svoja dva izvoda že pred slabim mesecem.

Kultura podjetja je njegova znamka

Tony na hitro opiše svojo pot od študenta preko soustanovitelja podjetja LinkExchange, ki ga zelo uspešno prodajo Microsoftu pa do vlagatelja in svetovalca ter kasneje direktorja Zapposa. Bistvo knjige pa je v opisu razvoja podjetja ter predvsem razvoja enkratne organizacijske kulture. A Hsieh zelo jasno poudari: Vaša organizacijska kultura je vaša znamka. Vzporedno z razvojem podjetja se je razvila edinstvena organizacijska kultura. Ravno ta kultura v največji meri prispeva k temu, da se uresničuje temeljno Zapposovo poslanstvo biti storitveno podjetje, ki ne prodaja čevljev, ampak dostavlja srečo in to s storitvami, ki vzbujajo vzdih „VOU“

Uporabniška storitev je fokus blagovne znamke

Tony Hsieh je v svoji prvi zaposlitvi in potem v lastnem podjetju Link Excahnge ugotovi, kako lahko stvari postanejo dolgočasne in brez smisla. Tudi to ga je vodilo k postopnemu oblikovanju Zapposove kulture. V ožjem vodstvu so namreč spoznali, da je njihova največja vizija zgraditi Zapoosovo znamko kot najboljšo uporabniško storitev. Uporabniška storitev je bila vedno pomembna pri Zapposu. Ko pa so jo postavili v srce blagovne znamke, so še le lahko naredili bistven korak naprej.

Ključne vrednote Zapposa

Lotili so se odkrivanja ključnih vrednot. Vse zaposlene so vprašali, kaj je Zapposova kultura. Iz tega je padlo 27 ključnih vrednot, ki so jih potem povezali in preoblikovali v 10. To je formalno definirana Zapposova kultura:

  1. Dostavljanje VOU skozi storitev.
  2. Prepoznavati in usmerjati spremembe
  3. Ustvarjati zabavo in malo norosti.
  4. Bodi pustolovski, ustvarjalen in odprtega duha.
  5. Vzpodbujaj rast in učenje.
  6. Gradi odprte in iskrene odnose skozi komunikacijo.
  7. Naredi več z manj.
  8. Bodi predan in zagnan.
  9. Bodi skromen.

Zaposlovanje

In te vrednote v Zapposu res živijo. V knjigi je pri vsaki vrednoti vsaj ena zgodba zaposlenega, o tem, kaj mu ta vrednota pomeni in kako jo živi. Vrednote oz. kultura so toliko pomembne, da mora vsak kandidat za zaposlitev iti skozi dve siti:

  1. Sito strokovnosti in
  2. Sito skladnosti kulture

Zaposlijo le tiste, ki so tudi skladni s kulturo in ne le strokovni ter kompetentni. Po enem tednu vsakemu novo zaposlenemu ponudijo 2000 $, če gre vstran. Še tretje sito.

Leta 2002 ao imeli 32 mio $ prihodkov iz prodaje, kar je bilo štiri krat več kot leto prej.  Postavili pa so si notranji dolgoročni cil: 1 milijardo dolarjev iz prodaje do leta 2010. In to so tudi dosegli. V veliki meri gre zasluga vsem zaposlenim, ki imajo veliko svobodo pri oblikovanju presenečenj, v sprožijo VOU odziv pri strankah.

Naročanje in informiranje je možno tudi preko telefona. Najdaljši telefonski pogovor je trajal 6 ur. Ni se končal z nakupom. Zaposleni pa je imel svobodo, peljati ta pogovor v vsej njegovi dolžini.

Gre skratka za odlično knjigo, ki se bere kot napeta zgodba. Hkrati pa predstavlja neke vrste priročnik za oblikovanje odličnih storitev in za oblikovanje izjemne organizacijske kulture.

Za konec še nekaj zanimivih citatov iz knjige:

  • Naša rast se je dogajala na način, da smo vrgli idejo proti zidu in videli, če se je prijela in potem smo improvizirali ter naredili, da se je zgodila.
  • Ena najzanimivejših reči pri igranju pokra je bilo učenje, kako ne pomešati pravih odločitev z dobitki v posameznih igrah. Več o načelih pokra v povezavi s podjetništvom pa sem že pisal.
  • Dogajajo se stvari, ki jih nikakor nismo mogli predvideti, ampak so rezultat odnosov, ki smo jih začeli 2 ali 3 let pred tem.
  • Mislili smo, da če bomo postavili pravo kulturo, se bo potem oblikovanje naše znamke kot najboljše storitve za uporabnike zgodilo naravno in samo po sebi.
  • Idealno želimo, da se vseh 10 vrednot odraža v vsem kar počnemo, vključno z odnosi med nami in našimi odnosi do strank, dobaviteljev ter poslovnih partnerjev.
  • Za VOU se moramo diferencirati, kar pomeni, da moramo narediti nekaj malo nekonvencionalnega in inovativnega. Narediti moramo nekaj, kar presega pričakovano.

Kaj menite o tovrstni kulturi, VOU storitvah, … Drugi izvod moje knjige bom podaril enemu izmed avtorjev komentarja. Verjetno ga bom kar izžrebal. To je tudi namen tega drugega izvoda.

Reblog this post [with Zemanta]