Občasno se pojavi misel, da Slovenija potrebuje preboj. Prepričan sem, da ga res potrebuje. Preboj kot država, preboj v gospodarski sferi in še kje. In hočeš nočeš: potreben je posameznik, ki naredi dovolj močne in dovolj simbolične poteze ter vzpostavi infrastrukturo.

Kakšni občutki in misli se sprožijo, če ob posameznih točkah razmišljamo o Borutu Pahorju, Janezu Janši ali Janezu Drnovšku? Kateri je bil najbližje podobi vizionarskega voditelja?

Načela vizionarskega vodenja

1. Vizionarski voditelj mora vedno opazovati od zunaj, kar ga vodi v osebno prepoznavanje sprememb in družbenih vrednot z zornega kota zunanjega opazovalca.
Samo statistike so premalo. Ta točka zahteva pogledati na državo in izzive z očmi delavcev, sindikatov, študentov. Kaj oni čutijo, mislijo, kaj bi naredili?

2. Tudi ob odporu se vizionarki voditelj nikoli ne preda.
V temelju zahteva vizionarsko vodenje ukrepe, ki ne morejo biti priljubljeni pri vseh. odpori so lahko izjemni, kritike neverjetne in pljuvanje v medijih ali pa tudi v živo, je dejstvo. Močna volja in v ozadju jasne vrednote so temelj.

3. Transformacija se prične s simboličnim prelomom tradicionalnega sistema skozi napor od zgoraj navzdol, ki ustvari kaos znotraj organizacije.
V novejši slovenski zgodovini se ne spomnim kakšnega zelo močnega simboličnega dejanja. Prva slovesnost v Rogu je bila temu še najbliže, a je zmanjkalo nekaj naboja. Nekateri vizionarski poslovni voditelji so rušili stavbe, zazidavali okna. Morda bi to lahko bilo simbolično dejanje popolne transparentnosti. Morda ….

4. Smer sprememb je predstavljena s simbolično vidno podobo in s simboličnim obnašanjem vizionarskega voditelja.
Kam hodi na obiske, kaj pove, s kakšnim avtom se vozi, kako predstavlja sebe, svoje premoženjsko stanje, povezave – to so vse lahko deli simboličnega obnašanja, ki morajo kazati v katero smer želi voditelj peljati svojo podjetje / državo.
Barak Obama je bil zelo močan s svojim simboličnim obnašanjem.

5. Hitra vzpostavitev novega fizičnega, organizacijskega in sistema obnašanja je nujna za uspešno transformacijo.
Največ te hitrosti in korenitosti je bilo pri kadrovskih menjavah. Nekaj tega sem zaznal pri spremembah javne uprave v času ministra Gregorja Viranta. Vse kaže, da pa potrebujemo hitro uvedbo novega sistema, sicer nove spremembe umro v kolesju starega. Nihče ni znal v Sloveniji vzpostaviti sistema, ki bi presekal klientelizem in nepotizem. Tukaj je verjetno eden večjih izzivov, ki bi ga bilo nujno potrebno spraviti v življenje s hitro in temeljito spremembo.

6. Resnični voditelj sprememb je nujen za izvedbo transformacije.
Vizionarski voditelj potrebuje dobrega izvajalca. Ministri za razvoj so bili na nek način izbrani za to. Janša ni imel srečne roke z njimi. Morda je Žiga Turk kazal potencial za kaj več, a ni imel veliko časa. Gregor Virant je preko sprememb javne uprave nardil konkreten posel. Kdo je ta oseba pri Pahorju? Verjetno Gaspari. A ne daje vtisa.

7. Voditelj ustvari inovativen sistem za zagotavljanje povratne informacije o rezultatih.
Pahor govori o semaforju. Predvsem sam voditelj mora dobivati hitre in ustrezne informacije, da lahko uvaja potrebne spremembe.

8. Voditelj ustvari dnevni operativni sistem, ki vključuje novo delovno strukturo, nov pristop k človeškim zmožnostim in izboljšanju dejavnosti.
Ta je verjetno med težjimi. Stvari morajo teči na dnevni osnovi. Potrebujemo učinkovito državo in ljudi na katere se računa in se jim zaupa.

“Če se ne boš umirila, te bo zdravnica poslala v bolnico”

“Če ne boš priden, boš dobil inekcijo.”

“Vsi te gledajo, kako nisi pridna.”

Vsem tem stavkom, ki so jih starši izrekli svojim otrokom je skupno naslednje:

1. So laži.
2. Želijo disciplinirati otroka.
3. Kažejo določeno mero zadrege staršev zaradi obnašanja otroka v javnosti.

Zakaj ne lagati otroku v nobenem položaju?

1. Zato, ker je laž, kakršna koli že laž. Otroka uči določenega vzorca obnašanja in obenem gradi nezaupanje do staršev.
2. Ker se laž kot grožnja nikoli ne zgodi in zelo hitro izgubi svojo že tako šibko moč.
3. Laž vzbuja v otroku občutek, da mu starši ne zaupajo in dejansko mu ne.
4. Ker laži staršev gradijo negativno samopodobo otrok. Če mi starši ne zaupajo, mi tudi drugi ne in nenazadnje si tudi sam ne morem.

Laži na tak način se seveda uporabljajo tudi v drugih odnosih: partnerskih in poslovnih. Laganja sodelavcem s strani predpostavljenih je veliko. In tudi te laži kažejo nezaupanje tistega, ki jih izreka in vodijo k upadu njegove avtoritete ter peljajo do negativne samopodobe tistega, ki mu je bila laž izrečena.

Iskrenost je priznavanje kompetentnosti in je prostor učenja.

Sposobnosti, strasti in srednja šola

Otroci so prav gotovo nabrali nekaj konkretnih izkušenj. Doma so pomagali pri različnih opravilih, delovali morda v novinarskem, lesarskem, fotografskem ali kakšnem drugem krožku. Morda so kot prostovoljci pomagali animirati otroške delavnice, ali so se družili z ostarelimi ljudmi. Morda so sodelovali  pri gradnji letalskega modela ali elastomobila. Ob vseh teh izkušnjah lahko preverimo, koliko veselja in strasti vzbujajo te dejavnosti v posamezniku in koliko posamezniki dobijo skozi izkušnje  potrditev, da so v posamezni dejavnosti dobri in imajo tiste sposobnosti, ki jih v takšni dejavnosti potrebujemo.

Izkušnje nato povezujemo s posameznimi šolami in naprej s posameznimi poklici. Če je nekdo zelo užival pri izdelavi elastomobila in tudi dobil povratno informacijo, da mu stvari gredo od rok, da je morda dosegel dober rezultat, je to lahko uporabna informacija. To kaže, da se bi ta posameznik lahko dobro počutil na srednji strojni šoli ali na gimnaziji, kjer je dovolj velik poudarek na fiziki.

Če ste sam pred izbiro srednje šole (lahko tudi fakultete) pojdite skozi izkušnje in prisluhnite občutkom. Vprašajte tudi vaše mentorje, kako ocenjujejo vaš potencial. Če ste starši, se lahko z otrokom pogovarjate o širokem spektru izkušenj, ki so jih pridobivali do sedaj.  Vodite otroka v odkrivanje interesov, strasti in sposobnosti, ki se kažejo v posameznih izkušnjah in jih povezujte z določenimi srednješolskimi predmeti in določenimi srednjimi šolami.

Jeziki mojega poklica

Sam se lahko ure in ure pogovarjam o vzgoji otrok, o sodelovalnih orodjih Spleta 2.0 ali o vzpodbujanju inovativnosti v delovnih okoljih. Če pa se znajdem v okolju, kjer bi kar naprej govorili o športu, o modi ali električnih kitar, bi se hitro začel dolgočasiti. O čem se vi radi pogovarjate in bi se lahko o tem pogovarjali ure in ure? Če se radi pogovarjate o motorjih, vbrizgavanju goriva in aerodinamiki, se boste lahko dobro in domače počutili na strojni šoli, kjer bo govora o tem. In če se radi pogovarjate o oblekah, barvnih kombinacijah in modnih revijah se boste lahko dobro počutili na šolah za oblikovanje. In če vam je zelo tečno se pogovarjati o podjetništvu, finančnih izračunih, gospodarski rasti, se verjetno ne boste najbolje počutili na srednjih ekonomskih šolah.

Napišite seznam stvari (področij), o katerih bi se lahko pogovarjali ure in ure. Sami ali s pomočjo tistih, ki poznajo različne poklice in različne srednje šole, poiščite tiste, kjer vsaj delno obravnavajo teme in področja, o katerih se radi pogovarjate.

Srednja poklicna, srednja strokovna šola ali gimnazija

Danes je poklicno in strokovno izobraževanje močno podcenjeno in gimnazijsko izobraževanje močno precenjeno. Še vedno pa potrebujemo dobre mojstre, odlične orodjarje, zlatarje / zlatarke, frizerje / frizerke operaterja na strojih in podobno.

Po drugi strani pa vsi učenci nimajo resničnega interesa in sposobnosti za vse vrste šol. Odličen pleskar bi lahko imel izjemne težave v gimnazijskem programu. Fantastična kuharica bi lahko postala le povprečna ekonomistka.

Če nekdo zelo rad vidi praktične rezultate svojega dela, in je spreten s svojimi rokami, ne zanima pa ga zelo širok spekter znanja in poglabljanje različnih področij, kaže večjo primernost za srednje poklicne in strokovne šole. Še posebej, če je tudi že usmerjen na določeno področje.

Izobraževalni sistem  tudi omogoča praktično vse prehode. Posameznik lahko od triletne poklicne šole pride tudi do doktorata. Morda porabi eno ali dve leti več časa, a to nima velikega pomena v primerjavi z nekaj deset leti, ko bomo izpolnjevali svoje poklicno poslanstvo.

Poznavanje srednješolskih programov

Poznavanje različnih srednjih šol in srednješolskih programov je temelje, da se lahko dobro odločimo in izberemo šolo, ki najbolj ustreza potrebam posameznika. To je pravzaprav ena najbolj enostavnih nalog. Zahteva le čas in vztrajnost. Vsi programi in izvajalci so zelo pregledno zbrani na portalu MojaIzbira.si. Iščemo lahko po programih, po izvajalcih in po lokacijah. Za vsak program je podan kratek opis in nazoren videoposnetek. Izpostavil bom samo nekaj programov, ki so morda manj znani ali pa so novejši in morda predstavljajo na nek način poklice prihodnosti.

• Naravovarstveni tehnik: opis programa, izvajalci programa
• Tehnik mehatronike: opis programa, izvajalci programa
• Gozdarski tehnik: opis programa, izvajalci programa
• Umetniška gimnazija – plesna smer: opis programa, izvajalci programa
• Pečar – polagalec keramičnih oblog: opis programa, izvajalci programa
• Grafični tehnik: opis programa, izvajalci programa
• Medijski tehnik: opis programa, izvajalci programa
• Oblikovalec kovin – orodjar: opis programa, izvajalci programa
• Ustvarjalec modnih oblačil: opis programa, izvajalci programa
• Tehnik laboratorijske biomedicine: opis programa, izvajalci programa
• Okoljevarstveni tehnik: opis programa, izvajalci programa
• Zobotehnik: opis programa, izvajalci programa
• Tehnik oblikovanja: opis programa, izvajalci programa
• Fotografski tehnik: opis programa, izvajalci programa
• Umetniška gimnazija – dramsko gledališka smer: opis programa, izvajalci programa
• Tehnik varovanja: opis programa, izvajalci programa

Otrok se odloča sam

Ko sem prijatelja Aleša, očeta štirih otrok, vprašal, kaj se njemu zdi najpomebnejše kot staršu pri izbiri šole otrok. Odgovoril mi je: “Sami se morajo odločiti v katero šolo se bodo vpisali.” Hči mu je po končani gimnaziji rekla, da če se ne mi sama odločila, je nikoli ne bi končala.

Otrok se mora odločati sam. Starši pa so lahko moderatorji te odločitve. Po potrebi mu pomagajo, da se sploh lahko in lažje odloči.

Strast

Če ima posameznik res močno strast do neke dejavnosti ali nekega problema, potem je to lahko najmočnejši razlog za izbiro poklica in šole, ki bo omogočal ukvarjanje s tistim izzivom. Po mojih izkušnjah ima naj ima strast največjo težo pri odločitvi. Če pa ni prave strasti, je treba iskati vsaj neko dovolj močno povezavo: panogo ali področje, o katerem se rad pogovarja ali pa področje, pri katerem ima dobre občutke ob doživetih izkušnjah.

Vseživljenjsko učenje

Šole pravzaprav nikoli ne zgrešimo. Kdaj pa kdaj si le ustvarimo novo izkušnjo, skozi katero se učimo. Seveda je odlično, če se dobro odločimo. Ni pa katastrofa, če se odločimo napačno. Morda porabimo leto ali dve več, smo pa bogatejši za kakšno uporabno izkušnjo.

Nanizal bom nekaj koščkov, ki so me nagovorili. Čez nekaj časa pa bodo posnetki tako ali tako na voljo na Videolectures.net.

Andrej Detela, znanstvenik in izumitelj

Lepota izraža celovitost sveta in narava kaže stvari, ki presenečajo ter vzpodbujajo ustvarjalnost. Če se samo zapremo v laboratorij izgubimo stik z realnostjo.

Inovacija res rešuje človekove probleme in ne služi le kapitalu. Do takšnih inovacij pa pridemo samo z obema kriloma: intuicijo in intelektom.

Gregor Veble, vodja razvoja, Pipistrel

Aerodinamika je eden glavnih izzivov izdelave letal. Ne gre pa le za čisto fizikalno kategorijo. Zagotoviti je potrebno mali zračni upor, velik vzgon, dovolj prostora za potnike in lepo (všečno) obliko. In ravno to povzroča ustvarjalni konflikt med različnimi strokami v podjetju, kar vodi do odličnih rešitev.

Mitja Jermol, Videolectures.net

Videolectures.net je največji portal s predavanji iz različnih univerz in konferenc. Portal in storitev premika nekatere meje:

• Vrhunsko znanje na dosegu klika je zastonj. Za udeležbo v živo na konferenci je potrebno plačati precej denarja, na portalu pa lahko čez nekaj časa to vidimo zastonj.
• Predavatelji ne podajajo le vsebine, ampak vsebine in sebe tudi prodajajo. Sledimo lahko kdo “proda” največ ugledov. To tudi vzpodbuja večjo jasnost, zanimivost in kakovost predavanj.
• Predavatelji lahko postanejo medijske zvezde.

Pripravljajo novo znanstveno revijo, kjer ne bo pisnih člankov ampak videoposnetki predavanj. V tem ali naslednjem mesecu pa bo tudi nova verzija Videolectures.net.

S tem projektom je Slovenija v centru sveta. Na nek način udejanjajo prizadevanja odličnih svetovnih univerz in različnih znanstvenih konferenc po kvalitetni vsebini, ki je na voljo zastonj.

Matjaž Kek, selektor nogometne reprezentance Slovenije

Kot ključni element uspeha reprezentance je postavil komunikacijo in medsebojno spoštovanje in to med igralci, fizioterapevti, ekonomi, kuharji, zdravnikom, trenerji ter selektorjem. Le na ta način lahko reprezentanca, ki nima briljantnih posameznikov, zablesti kot tim.

Miloš Horvat, poročni fotograf

Na kakšen način fotograf prikaže poroko, take se je bomo čez nekaj let tudi spominjali. Poročni fotograf ne more izbrati ljudi, lokacije, svetlobe. Iz tega, kar je, mora narediti odlično reportažo. Njegovo vodilo pri tem pa je samo ljubezen.

Še drugi so bili, a ti in te besede so me nagovorile in zamajale ter premaknile moje meje.

Stvar, ki me je v danem trenutku najprej razveselila in nato navdušila. Eno tečno prepoved se da obrniti na glavo. Da se poiskati alternativo. Ni nujno, da je vedno prepovedano polkrožno zavijanje. Dobro pa je, če damo to obliko zavijanje pod kontrolo in semafor naredi prav to.

Iti ven iz okvira

Včasih  – dovolj pogosto -  je potrebno iti ven, da vidimo, da so drugje lahko stvari bistveno drugačne. Tujina skoraj vedno postreže s tem drugačnim pogledom. Ven pa lahko gremo tudi na druge načine:

• ekskurzija (izlet) v okolje, kjer počnejo druge stvar kot mi (druga panoga, druga institucija,…)
• poiščemo in poslušamo kakšno predavanje na spletu
• preberemo knjigo, ki prinaša nove poglede.

Iz prepoznanega koncepta do nove rešitve

Lahko pa samo načrtno stopimo iz okvira. Ena od možnosti je, da pri dani rešitvi preverimo, kaj je koncept rešitve. Pri znaku prepovedano polkrožno zavijanje je koncept rešitve varnost in preprečevanje trkov. Lahko se vprašamo, kako bi koncept zagotovili še na druge načine. Prej omenjeni semafor je ena takšnih alternativ. Alternativa, ki na nek način olajša življenje.

Ko pa sem se ob začetku iztirjanja še malo iztiril in potem počasi in rahlo usmeril žagin list proti začrtani liniji,  sem brez težav držal linijo. Asociacija z naslovom je očitna. Pa saj to ne velja le za ženske, ampak za vse. Tudi pri otrocih je to zelo očitno. Ko se začnejo stvari odvijati v nasprotno in nezaželeno smer,  vračanje nazaj na silo obrodi še večji odpor. In potem je vrnitev v želeni tir izjemno težka . Če  malo popustiš pa se ženska, otrok in žaga skorajda sami vrnejo v svojo linijo.

Ob žaganju sem danes doživel še kratek stik z otrokoma. V nekem trenutku, me je začelo jeziti njuno obnašanje. Preden sem se sam zavedal te jeze, sta jo otroka že prepoznal in začela špičiti falotarije in bolj kot sem jih želel preprečiti in seveda bolj kot sem se jezil, bolj sta bila rušilna. Kako težko se je v takšnem trenutku umakniti in malo popustiti.

In kar se mi zdi še posebej pomembno: otroci že 10 sekund pred mojo jezo, to jezo prepoznajo in prilijejo olja nanjo. Tudi za ženske to velja in seveda za večino drugih ljudi in naših sodelavcev. Ne vem, kako je  s tem pri žagi.

Še posebej, če prodajalec preproste želje ali še bolje predloga stranke ne (z)more prenesti do vodstva. V njegovem ravnanju se je čutilo, da tega resnično ne more, da tega pravzaprav ne sme narediti.  Morda ta stol res ni nujno potreben -  ali pa je – vsaj za mojega očeta. V resnično dobrem podjetju, bi lahko prodajalec to sam presodil in poskrbel, da bi še ta ali pa vsaj naslednji dan že bil stol ali dva poleg plačilnega mesta. Ne bi niti usmerjal v klicanje na tajništvo niti pokazal na knjigo pritožb, pohval in predlogov. Edino smiselno bi bilo, da je prodajalec glavni kanal predlogov, pripomb, pohval in pritožb, ki vodi direktno do vodstva.

Bonton je seveda koristna stvar. Preveč naporno bi bilo vsako dejanje posebej premisliti in se odločati. A bonton in različna pravila poskrbijo tudi za to, da se s ponavljanjem še bolj utrdi vzorec. To je smrt za ustvarjalnost in inovativnost. To je neprebojna blokada za soustvarjanje strank in za odgovarjanje na njihove (nenavaden) potrebe.

Kaj si lahko mislim o vodstvu tega podjetja? Da se ne zavedajo, koliko potencialov svojih zaposlenih zadušijo v nesmiselnih pravilih in bontonu. Da ne zanjo postaviti pod vprašaj praktično vsako izmed pravil. Morda je samo direktor tega podjetja  bil nekoč zaposlen v trgovini, kjer trgovci niso nikoli sedeli. Morda je bila samo narava njihovega dela takšna, da niti niso mogli sedeti.

Edward de Bono

To da je neustrezno razmišljanje glavni svetovni problem je seveda de Bonova trditev. To je na nek način potrdil z naslednjima podatkoma:

• na šolah, kjer so uvedli med šolske predmete tudi razmišljanja, se je uspeh pri posameznih drugih predmetih izboljšal za 30 do 100 %
• ko so dolgotrajno brezposelne učili ustreznega razmišljanja, se je njihova zaposljivost povečala za 500 %.

Ena izmed njegovih temeljnih trditev je ta, da ustvarjalnost ni talent ampak veščina, ki se je lahko naučimo. In sam dodajam, da nam mora preiti v navado. Naprej potrebujemo disciplino, da te veščine disciplinirano uporabljamo, kadar je potrebno, da bi potem to delali na nek način samodejno. Ni samo težava, da ne znamo ustrezno razmišljati. Morda je še večja težava, da tega ne počenmo ali pa počnemo preredko.

Možgani so narejeni tako, da informacije oblikujejo v vzorce in to deluje dobro, kadar lahko neko informacijo objektivno ocenimo. Ne deluje pa, kadar lahko nove informacije ocenimo le s pomočjo starih idej. Namesto, da bi staro zamisel spremenili, jo še bolj okrepimo.

Ker vse odlične ideje, ko jih pogledamo nazaj, izgledajo logične, se nam zdi, da je logična tudi pot do teh odličnih idej. To pa ne drži. Do teh odličnih idej vodi razmišljanje izven ustaljenih poti ali lateralno razmišljanje, o čemer sem že pisal. Nekaj orodij tega razmišljanje je:

• izziv; de Bono je v neki naftnih družbi postregel z izzivom, zakaj ne bi vrtali v ovinek? Zdelo se je nemogoče, a danes vsi vrtajo tako in pridejo do novih zalog nafte. Samo navpično vrtanje ne pripelje do njih
• ugotavljanje koncepta problema; kaj je koncept parkirnih avtomatov? Časovno omejiti parkiranje. Kako še lahko to naredimo? Da morajo avtomobili ob parkiranju pustiti prižgane luči.
• provokacija
• naključna beseda; poiščemo asociacije med problemom in naključno izbrano besedo.

In za konec še cvetka iz de Bonovega dela v Združenih narodih, ko so predstavniki rekli, da niso tukaj za to, da bi razmišljali ampak zato, da zastopajo njihove države. De Bono pa je tukaj zagotovo za to, da nas uči razmišljanja in to počne odlično.

1. kakšna je naša vrednostna ponudba? Katere probleme rešujemo?
2. Katera so ključna opravila, ki jih moramo za to narediti?
3. Kdo so partnerji? S kom se je smiselno povezati, ker lahko določene stvari naredi bolje, ali ceneje kot mi?
4. Kateri so naši ključni viri in kako težko jih je skopirati?
5. Koliko vse to stane (stroški)?
6. Kdo so (lahko) naši odjemalci?
7. Kakšne odnose razvijamo z njimi?
8. Kateri so kanali do odjemalcev? Kako želijo, da dostopamo do njih)
9. Koliko prihodkov to prinaša?

Kombiniranje poslovnih modelov

Na voljo je izjemno veliko različnih kombinacij.  Še posebej veliko različnih možnosti se odpira na področju tega, kaj ponujamo zastonj in kaj prodajamo. Skype npr. 400 mio uporabnikom ponuja zastonj videokonferenčne pogovore preko interneta in samo 8 % od teh uporabnikov tudi kupi dodatne storitve od Skypa. A teh 8 % od 400 mio je dovolj, da lahko podjetje razvija programsko opremo in vzdržuje stražnike.

Izjemno zanimiva stvar pa je kombiniranje poslovnih modelov večih subjektov. Dani je predstavil zanimiv hipotetični primer, kako bi Petra Majdič lahko svoj poslovni model dobro povezala s poslovnim modelom Unior Turizma oz Rogle. Majdičeva namreč tam večino časa trenira

Indvidualni poslovni model

Inovativni poslovni model pa ni le stvar podjetij, ampak tudi vsakega posameznika. Na predavanju sem srečal svojega bivšega dijaka, ki ni nikjer zaposlen. Občasno dela in dobi z manj dela vsaj toliko kot bi z mesečno plačo. S kolegi pa razvija svoje podjetje. To je definitivno osebni poslovni odel. In avtor je tisti, ki presoja uspešnost tega osebnega poslovnega modela.

Tudi v Slovenije je nekaj ljudi ki imajo uspešne poslovne modele in so bolj ali manj solisti. S povezovanjem z drugimi poslovnimi modeli se da marsikaj narediti. V ZDA je precej posameznikov svoj poslovni model povezalo s poslovnim modelom eBaya in tam prodajajo najrazličnejše stvari. Osebni poslovni model bi moral biti izziv vsakega posameznika.

Zadeva pa seveda ni trajna. Svet se spreminja in smiselno je , da že v naprej pripravimo različne prototipe poslovnih modelov, ki jih potem po potrebi vključimo.

Moderator, ki vodi nek proces načrtovanja in se ne vključuje v vsebinski del tega načrtovanja, je za neko podjetje lahko zelo dobra odločitev. Pri kompleksnih načrtovanjih in usklajevanjih so pogosto kritični procesi in ne toliko vsebina. Še posebej, če gre za zelo različne interese in če ljudje niso navajeni sodelovanja in usklajevanja. Zunanja oseba, ki ni obremenjena ne z odnosi v podjetju in  ne z vsebino, lahko uspešno skrbi za to, da pridejo do izraza vsa mnenja, da se poiščejo različne možne rešitve in da na koncu v soglasju izberejo najboljše možnosti.

Moderator mora biti po eni strani izjemno prisoten in po drugi strani popolnoma neopazen. Strategije seveda ne dela in še manj izpeljuje on sam. Marko Jaklič iz EF, ki ga omenjajo kot moderatorja  ni vsebinsko nevtralen, saj se ukvarja s strateškim načrtovanjem. To pa še seveda ne pomeni, da se ne more zavestno postaviti v nevtralen položaj.

Avtorju prispevka se zdi vsaj malo čudno, da podjetje najame moderatorja, da ni sposobno samo voditi procesa. Meni  bi se zdelo bolj čudno, če bi podjetje najelo svetovalca, ki bi za njih napisal strategijo. Strategija, katere izdelavo nekdo moderira pa je še vedno strategija uprave, nadzornega sveta in, da,  možno je tudi, da je strategija celotnega podjetja.

Rosvita Pesek je sicer TV moderatorka in ne moderatorka skupinskih procesov. Pri TV moderaciji je moderator v ospredju, pri moderaciji skupnskih procesov pa v ozadju. Dela le toliko kot je potrebno, da proces odlično teče. In to sploh ni enostavno. Morda bi tudi Rosviti Pesek to uspelo. Dvomim pa, da pri Slovenskih želznicah. In seveda je tam tudi niso najeli.

Pri Slovenskih železnicah so se odločili za drugo taktiko. Sanacijo Slovenskih železnic bo vodila vlada in najeli bodo tuje svetovalce, kot pišejo v Financah. Proces saniranja bo vodil usmerjevalni odbor, ki mu bo predsedoval minister za promet in zveze Patrik Vlačič. Vodstvo Slovenskih železnic bo imelo v usmerjevalnem odboru zgolj posvetovalno vlogo. Morda pa je pri SŽ celo bolje tako. Moderator bi imel težko nalogo. Omogočiti bi moral, da bi se lahko enakovredno izrazili minister Vlačič, direktor Brankovič, železničarski sindikati, morda še Pahor, ki bi občasno prišel pogledati, kaj se dogaja in bog ne daj, če bi dali besedo še potnikom. In da ne pozabim še na tuje svetovalce. Nič namreč ne piše, ali bodo imeli le posvetovalno vlogo ali kakšno drugo.

Pa me res zanima, kje bodo uspešnejši pri Triglavu ali pri Slovenskih železnicah.