Prihodnost in vodenje

Množično sodelovanje in s tem povezana kolektivna inteligenca me že dolgo navdihuje. Kako pritegniti ljudi k sodelovanju in kako sploh ustvariti prostor sodelovanja. Nekoč davno pred 6 leti sem se srečal z wikijem, ki takrat še ni padel na plodna tla. Slabo leto pa wiki zori v meni in prepoznavam njegovo veliko uporabnost. S prijateljem Alešem sva veliko skupaj razmišljala o tem in on svoje poglede deli na blogu Sodelovanje 2.0.

Brez tega, da se učim z delom seveda ne gre. Trenutno se ukvarjam z dvema projektoma:

1. Karierni e-portfelj in
2. Knjžica o družbeni odgovornosti podjetij

Obe stvari sem začel pisati v wikiju in sedaj je čas, da vas povabim k soustvarjanju. Če so vam področji zanimivi in čutite, da lahko kaj prispevate, se prijavite (Karierni e-portfelj, Družbena odgovornost) in dodajte svoje pripombe, komentarje ter spremenite tisto, kar se vam zdi.

Moji občutki so mešani. Verjamem v moč takšnega sodelovanja, a obenem me je malo strah, kam lahko to pripelje. Po eni strani, dam ven vse kar delam in o čemer razmišljam - mojo intelektualno lastnino in dopščam, da lahko to vsak spreminja in nenazadnje lahko to vzame za svoje. Seveda pa verjemem, da so potencialne koristi veliko večje od potencialnih nevarnosti. Torej grem v ta izziv.

Nekaj več še moram na pisati o kariernem e-portfelju, ki je del projekta Karierni center osrednje slovnske regije. že sam projekt temelji na množičnem sodelovanju - zaenkrat 4 ustanoviteljev in velikega števila partnerjev.
Soustanovitelji smo Glotta Nova, Pitea, Izida in Vizor. Med partnerji pa je večina ključnih organizacij, ka se v tej regiji kakorkoli ukvarjajo s kariernim razvojem. Izglede, da le na takšne način široke mreže lahko naredimo kakšen konkreten korak naprej. Zakj bi sicer še ne imeli takšnega centra v Sloveniji.

Veselim se tega mojega eksperimenta. Vem, da je nekaj odličnih izdelkov nastalo na tak način. Nisem pa popolnoma prepričan, če gre wiki koncept v slovensko kulturo (so)delovanja. Verjamem pa da s ponujenimi priložnostmi izzivamo tudi nekaj tako zakoreninjenega kot je kultura.

No Comments »

Klasično razmišljanje prodaje in nakupa izdelkov in storitev, precej zoži možnosti podjetja. Poleg denarne menjave je možna še blagovna menjava. In čeprav je le ta stara toliko kot človeštvo, sploh ni zastarela. Jaz napravim storitev zate, ti jo zame. Če je v tej skupnosti blagovne menjave več članov, je stvar še bolj uporabna.

Za možnost uporabe le-tega pa moram dobro poznati vse ključne skupine, ki so lahko del skupnosti mojega podjetja. Pri tem nam lahko zelo pomaga preprosta tabela.

Koga povabiti Vrsta dejavnosti Njihova ponudba in potrebe Naša ponudba in potrebe

- - - -

- - - -

Pri izpolnjevanju lahko začnem v kateremkoli stolpcu:
V stolpec „Koga povabiti“ napišemo podjetja, organizacije, posameznike, ki se nam zdijo pomembni elementi skupnosti našega podjetja.
V stolpec „Vrsta dejavnosti“ pišemo dejavnosti, ki so pomembne za delovanje našega podjetja.
V stolpec „Njihova ponudba in potrebe“ pišemo tisto kar to posamezno podjetje ponuja in tisto, kar potrebuje.
V stolpec „Naša ponudba in potrebe“ pišemo tisto kar potrebuje naše podjetje in tisto kar naše podjetje ponuja.
V zadnjih dveh stolpcih lahko pri posameznem podjetju hitro najdemo možnost blagovne menjave in takšna blagovna menjava ima lahko precej prednosti pred denarno.

Pomembno je, da napravimo to tabelo dovolj široko, da zajamemo vse naše potrebe, vse panoge, ki so pomembne za delovanje našega podjetja in vse potencialne partnerje, k jih vidimo.
Izpolnjena tabela predstavlja našo potencialno mrežo oz. skupnost.

Pri vsakem elementu lahko hitro najdemo nekaj , kar ponujajo in mi potrebujemo ter obratno. S konkretnim vprašanjem: „Mi potrebujemo to, kar vi ponujate, lahko pa vam ponudimo to in to. A ste a tovrstno sodelovanje?“ lahko hitro pridemo do konkretnega sodelovanja in celo do dolgoročnega partnerstva. Precej hitro se lahko iz vseh elementov splete zanimiva mreža. Pri tem lahko pomagajo orodja za graditev spletnih skupnosti, wiki orodja in še kaj.

Precej preprosta analiza, ki nas lahko pripelje tudi do drugačnega in bolj učinkovitega poslovnega modela.

4 Comments »

Moto mojega podjetja je: Odpiramo prostor za učenje. Zelo se prepoznavam v tem motu. Pri razmišljanju o dejanskih mejah tega odprtega prostora, pa preko različnih virov prihajam do spoznanja, da meja sploh ni. Oz. so edino v glavi. Kako torej odpreti prostor za učenje v nekem podjetju do skrajnim meja sveta? Nekaterim to že uspeva.
Večina velikih in uspešnih podjetij poskuša v svoje razvojno raziskovalne oddelke pridobiti najboljše ljudi in jih seveda obdržati ter motivirati, da bodo od sebe dali najboljše. A to danes ni več dovolj Spremembe so tako hitre, da jim tudi najboljši R & R oddelki v podjetjih ne morejo slediti. In kaj sploh preostane malim podjetjem. Praktično nič oz. le drobtinice. NAPAČNO!
Danes lahko sledimo novi logiki. Cel svet je lahko naš razvojno raziskovalni oddlek., ne glede na to ali smo multinacionalka ali malo podjetje. Direktor P&G Lafley pravi, da nekdo izven organizacije ve danes bolje kot vi, kako odgovoriti na določeno vprašanje ali rešiti določen problem ali izkoristiti dano priložnost. Morate ga le najti in poiskati način, kako sodelovati z njim in biti pri tem učinkovit.

Kateri so problemi v vašem podjetju, za katere trenutno ne poznate odgovorov in nimate ljudi, ki te probleme rešili? Ste kdaj pomislili, da bi k reševanju pritegnili ljudi iz celega sveta, ali pa vsaj iz cele Slovenije? Portal Innocentive ponuja to možnost. Podjetja objavijo svoje probleme in približno 90.000 članov na Innocentive portalu se lahko vključi v reševanje. Rešitve posredujejo podjetju in za tisto rešitev, ki jo podjetje izbere, tudi plača. cena je določena že ob sami objavi problema.

Za orientacijo pa še nekaj objavljenih aktualnih problemov na Innocentive
- Promocijski video za pridobivanje novih razvojnikov
- Super vpojni polimer
- Varna in ekonomiča sintetična pot za PA-824

Za množično sodelovanje ni ovir in dejansko je to način delovanja v prihodnosti. Sam vztrajno razmišljam o načinih, kako vstopiti na ta vlak Wikinomije. Zaenkrat samo vztrajno pišem o tem na svojem blogu, ob tem pa se porajajo tudi konkretne ideje.

No Comments »

Še nekaj časa nazaj je bila skupnost najbolj naravno okolje, kjer so ljudje živeli in se podpirali. Cela soseska je ličkala koruzo, vsi so pomagali pri spravilu pridelkov. Ne vem sicer, če je bilo vse idealno, a nekatere stvari so dobro delovale. Danes so močne skupnosti, ki presegajo družinski krog redkost. Prav zato se mi zdi zanimiv primer soseske Night Hawk Circle v Luisvilu v Coloradu, ki resnično deluje.

Ljudje si pomagajo med sabo in skupaj praznujejo ter se veselijo. To pa je bistvo vsake skupnosti. O skupnosti mi je pripovedoval prijatelj Les, ki v tej soseski živi in je tudi začetnik te skupnosti.  Ustvaril oz. na razpolago ji je dal osnovno informacijsko strukturo: spletni portal. Vsaka družina v skupnosti, se na tem portalu lahko predstavi, vsak posameznik lahko predstavi tisto, kar ga zanima in tisto, kar lahko skupnosti ponudi. In kar je izjemno pomembno – portal služi pretoku informacij.

Če se kdo odloči, da bi rad veselje delil z ostalimi člani, enostavno oznani, da bo zabava in vsak, ki pride, napiše, kaj bo prinesel oz. prispeval.
Ljudje v skupnosti imajo tudi različne potrebe po popravilih in vzdrževanju njihovih hiš in naprav. Tako se npr. pojavi vprašanje, kdo vse bi pred zimo izvedel redno servisiranje gorilnika. Od 48 družin se jih za to odloči 20. Eden od članov gre do posameznih izvajalcev in jih povpraša za ceno servisiranja enega gorilnika. Ko to izve, pa se pozanima, koliko pa bi stalo 20 takšnih vzdrževanj. In  cena na posamezno družino močno pade. Ko vzdrževalec pride, v enem dnevu obrede vse hiše v skupnosti. Posamezni član skupnosti ima ključe tistih hiš, katerih lastniki so v tistem času zadržani.
To je ena konkretna in uporabna stvar, ki jih članstvo v tej skupnosti prinaša.

In skupnost mora prinašati takšne uporabne koristi. Ne zadostuje, samo formalno članstvo. Skupnost mora biti živa in odgovarjati na potrebe njenih članov.
Za takšne lokalne skupnosti se odpira še veliko drugih izzivov:

• delitev avtomobilov (posamezna družina potrebuje 2 avtomobila le občasno; nekaj skupnih avtomobilov lahko učinkovito odgovori na ta problem)
• varstvo otrok ( vsak član skupnosti lahko ponudi občasno varstvo ostalih otrok iz skupnosti; v dovolj veliki skupnosti, lahko to prispeva k nekaj urnemu organiziranemu dnevnemu varstvu)
• posamezni člani imajo različne sposobnosti, ki jih ponudijo ostalim članom in sami izkoristijo tisto, kar potrebujejo oni.

Prenos te analogije v podjetniški svet je zelo enostaven.

• V skupnosti podjetnikov povemo, kaj potrebujemo in kaj ponujamo ter se podpiramo pri tem.
• Delimo si koristne informacije in spoznanja.
• Delimo si stroje in naprave, ki jih potrebujemo le občasno.
• Delimo si strokovnjake, ki jih potrebujemo le občasno.

Vstop v skupnost in resnično življenje skupnosti sploh ni enostaven -ne v lokalnem ne v podjetniškem okolju. Pozabili smo modrost deljenja in medsebojne pomoči naši babic in dedkov. Imamo občutek, da bomo samo dajali, da bomo morali samo pomagati in samo prispevati. Ne  obstaja zastonj skoraj že veda o graditvi skupnosti in vloga graditelja skupnosti. Nekdo mora počasi dozirati zaupanje, učiti ljudi deliti, poskrbeti za sistem.

Božični čas je pravi za razmišljanje o skupnosti in tudi pravi, da damo skupnosti pravi pomen. Menim, da je potrebno v vsaki deklarirani skupnosti odpreti in odgovoriti na naslednja vprašanja:

1. Kaj je tisto, zaradi česar smo skupnost?
2. Koliko so člani pripravljeni prispevati, in kaj lahko v skupnosti dobijo?
3. Kaj bi k razvoju skupnosti še prispevalo?
4. Kdo je tisti, ki skrbi za vzdrževanje skupnosti?

Božič prinaša sporočilo: ‘Mir ljudem na zemlji.’ Prava skupnost mora prispevati k občutenju tega miru za vsakega člana.

No Comments »

Veliko dobrih želja v letu 2008 za vse, ki prebirate te vrstice. Ne vem, kaj bi vam pravzaprav zaželel.
Zato vas povabim ,da skupaj soustvarimo množično božično-novoletno voščilo. Na http://vizor.wikispaces.com lahko spremenite, dodate ali polepšate voščilo. K soustvarjanju lahko povabite tudi vaše znance. Morda bo to postalo voščilo z največ avtorji. A to sploh ni zelo pomembno.

Vsekakor pa je to zame zanimiv poskus množičnega sodelovanje - wikinomije in preizkus wiki-platforme. Zaenkrat me navdušuje. Na www.wikispaces.com, lahko začnem svojo wiki stran, ki omogoča sooblikovanje velikega števila uporabnikov. Sodelovanje je lahko popolnoma odprto, kot je pri ustvarjanju voščila, ali pa zahteva prijavljene uporabnike. Odpirajo se možnosti za skupno pisanje knjig in člankov, za soustvarjanje projektov in še kaj.
Stvar je drugačna kot, če napišem v wordu dokument in ga pošlje nekomu, da ga pregleda in dopolni. Tukaj celotna skupnost dela na istem dokumentu. In tisti, ki ima dovoljenje, lahko dokument popolnoma spremni. Dejansko gre za odpoved lastni ideji, da bi nastalo nekaj več. To je množično sodelovanje. Zahteva pogum od tistega, ki začne. Očitno je imel dobro idejo in morda bi lahko naredil iz nje sam nekaj odličnega. Zaveda pa se, da bo nastalo nekaj popolnoma drugega, če bo na tej ideji delalo 100, 1000 ali 10.000 ljudi. Zahteva pa pogum tudi od tistih, ki sodelujejo. Po eni strani se dajo v službo začetniku ideje in na nek način tvegajo, da se bo njihova kapljica izgubila v morju. Po drugi strani pa prispevajo k nečemu velikemu, nečemu, kar po vsej verjetnosti sami ne bi mogli narediti. George Steiner je na ta način ustvaril knjigo Knowing Knowledge. Eno poglavje knjige Wikinomics je nastalo z množičnim wiki sodelovanjem.

Kakšni izzivi se pri tem odpirajo za podjetja:

• sooblikovanje strateških dokumentov
• sooblikovanje priročnikov in pravilnikov in še kaj bi se našlo.

Najprej vsi soustvarijo kazalo, nato pa kar začnejo delati na posameznih poglavjih. Kazalo lahko ustvarjajo vi skupaj, posameznih poglavij pa se lotijo tisti, ki so kompetentni in so posamezni temi predani. Obstajajo tudi bolj profesionalna  in seveda dražja orodja za to. Eno je Social Text.

Zakaj ne bi na tak način sodelovali v podjetju? A si lahko privoščite, da ne bi?

No Comments »

Precej mlado podjetje se ukvarja z inteligentnimi dodatki za električne invalidske vozičke. Razvijajo module in njihovo intgraciji, tako da se bo dalo iz vozička telefonirati, dostopati do interneta in da bo voziček lahko sam prišel do določene točke. Gre skratka za izjemno uporabne stvari, kar bo invalidom omogočalo večjo samostojnost. Kdo so stranke tega podjetja? Prvi odgovor je invalidi. Seveda. A tukaj so tudi starši teh invalidov, ki želijo najboljše svojim otrokom. Tukaj so tudi zakonski partnerji, ki si želijo največjo mobilnost svojega moža ali žene. Hitro najdemo še zdravnike, zavode za rehabilitacijo in še kaj. Kar naenkrat se ta skupnost, poveča. Podjetje na nek način odgovarja na potrebe vsake od teh podskupin. In vsaka od teh strank je tudi do določene mere pripravljna pomagati podjetju pri razvoju teh vozičkov. Ob takšnem načinu razmišljanja naenkrat postane naše podjetje večje. Si lahko zamislite podobno širitev za vaše podjetje? To je ena izmed idej Wikinomije. Na ta način začnemo odpirati možnosti množičnega sodelovanja. In to je le eden izmed konkretnih primerov, ki smo ga obdelali na odličnem seminarju o wikinomiji z naslovom Povezani svet. In ob tem seveda gradimo na temelju zmagam-zmagaš. Stranke pomagajo podjetju pri razvoju in kopujejo njihove izdelke, podjetje pa odgovoraj na potrebe te skupnosti.

Pri sodelovanju pa se vedno srečujemo s problemom dogovarjanja in izvrševanja dogovorjenega. Še posebej, ko gre za sodelovanje med podjetji oz. podjetniki. Nujno potrebno je, da zapišemo zahteve oz zapišemo, kaj bomo storili za drugega in kaj bo on storil za nas. Jaz bom npr. oblikoval plakate. Ti pa boš izdelal uporabniški vmesnik. Jasnost in transparentnost tega, kaj pričakujemo drug od drugega je osnova vsakega sodelovanje – tistega v družini in onega v podjetniškem svetu. Če gre za odnose med prijatelji in znanci, se tega bojimo. Najraje bi kar malo zavili stvari v megalo in si ob tem mislili, da nima smisla oz. da se ne spodobi komplicirati. In ravno to na daljši rok zakomplicira stvari. Pričakujemo nekaj, kar se nismo jasno dogovorili in se tisto ne zgodi. Postanemo jezni, razočarani n začnemo izgubljati zaupanje. Ob jasno zapisanih zahtevah je vse lažje. Seveda ni nujno, da smo ob vzajemnosti sodelovanja pikolovski in do pičice natančno merimo, kaj je drugi storil zame ter natanko enako storimo zanj. Odprtost ter zdrava pamet nam pokažeta pravo mero.

Ob takšnem dogovoru oziroma oblikovanju zahtev ne more biti težko nekoga prositi, da opravi za nas delo, ki traja 100 ur ali več. Popolnoma jasno je, da bo nekoč dobil to povrnejeno. To lahko dobi direktno od mene, ali od nekoga drugega v skupnosti. Za tem se skriva osnovna ideja komplementarnih oz. alternetivnih valut. Sredstvo za plačilo ni le denar, lahko je blago, lahko je čas, ki ga imam v dobrem.

No Comments »

Množično sodelovanje odpira nove perspektive. Težko si predstavljamo te možnosti. Na srečo obstaja nekaj zelo nazornih primerov. Linux je nastal kot rezultat množičnega sodelovanja velike skupine programerjev. Nihče ni dobil za svoje delo plačila.

Spletni portal za nalaganje in izmenjavo fotografij flickr vsebinsko gradijo in mu dajajo strukturo uporabniki. Si predstavljate, koliko dela bi imel nekdo, da bi kontroliral miljone fotografij in jih povezoval v kategorije. Uporabniki to naredijo z veseljem in dovolj kvalitetno. In seveda zastonj.
Imajo pa tudi oni nekaj od tega. Razstavljajo lahko svoje fotografije in imajo dostop do razčlenjene zbirke vseh fotografij, ki so jo soustvarili. Delijo svoje fotografije in hkrati dobijo veliko več. Gre torej za zmagam-zmagaš situacijo.

Graditev zaupanja je alternativa kontroli strank. Če strankam zaupaš, tudi one zaupajo tebi. Na tem gradijo nova internetna podjetja. Jasno mora biti, da si odprt in ne želiš zgraditi zidu okoli vsebine ali na vsak način obdržati ljudi.

Ali lahko verjamete, da je radikalno deljenje (sharing) zmagam-zmagaš situacija za vsakogar. To je širitev tržišča, ki odpira nove možnosti. Nasprotje delitvi je zaščita člastnine, skrivanje kode in še kaj. Na vsak način mora podjetje zščititi kritično intelektualno lastnino. Zaščititi mora svoje kronske dragulje. Prispevanje k skupnosti pa odpira druge možnosti. To sploh ni altruizem, je pogosto najboljši način ustvarjanja poslovnih ekosistemov, ki z deljenjem temeljev tehnologije in znaznja vzpodbujajo rast in inovativnost. Zopet nekaj od česar imajo korist vsi. Ob dodelavi Linuxa so se ljudje veliko naučili in se seveda še vedno učijo. Skupnost razvijalcev brez težav deli svoje znanje. Vsak torej daje znanje in vsak se uči. Zmagam – zmagaš torej. In tako na prvi pogled kaže, da lahko dobiš veliko več kot daš.

Za množično sodelovanje pravzaprav ni meja. Pri brisanju meja je seveda velik posel opravi internet. Spletni portali, komunikacija preko Skypa, socialne mreže na spletu so infrastruktura, ki omogoča, da veliko posameznikov z različnih koncev svet sodeluje pri izvedbi projektov in pri uresničevanju podjetniških idej. Meje so edino v glavi:
1. Prva ovira je ta, da se nam zdi nemogoče. To oviro lahko preskočimo tako, da poskusimo. Sledimo misli “Popotniki poti ni. Pot ustvarjamo s hojo.”
2. Druga ovira je nezaupanje. Zaupanje pa seveda gradimo po korakih in treba je le začeti.
3. Tretja ovira je geografska ločenost. Informacijsko komunikacijska orodja so temelj premagovanja te ovire. Zelo koristno pa je, da se s posamezniki srečamo tudi v živo. Vidimo pa lahko, da veliko konkretnih projektov uspe z delovanjem le na dalajvo.

Množočno sodelovanje pa ni nekaj, kar je mogoče le na spletu. Deluje tudi v živo in preko konkretnega fizičnega dela. V Slovenski Bistrici je skupina predanih plezalcev začela graditi ogromno plezalno steno, katere vrednost je približno 90.000 EUR. Z množičnim sodelovanjem so jo zgradili brez denarja.

Množično sodelovanje lahko sega tudi na druga področja. Izkoristite priložnosti za potrošniško usmerjene inovacije in ustvarjalnost. Potrošniki so namreč vse bolj pripravljeni sodelovati in svoje ustvarjalne ter inovativne zamisli posredovati podjetjem. Ob primerni vzpodbudi seveda, ki ni nujno finančna. Si lahko zamislite tisoče razvijalcev po celem svetu, ki delajo za vaše podjetje?

V svetu se precej govori o množičnem sodelovanju. Največji preboj področja je naredila knjiga Wikinomics – How Mass Collaboration Changes Everythink.

Možnosti so ogromne, potrebna je le dobra ideja in potem začeti z uresničevanjem. In dejansko lahko množično sodelovanje spremeni vse: ustvarja nove poslovne modele, ruši obstoječi marketing, ustvarja javno mnenje, mobilizira ljudi, prispeva k novim podjetniškim pobudam.

Slovenci imamo kar nekaj težav s takšnim sodelovanjem:
Daje nas nezaupanje.
Radi sami delamo in smo sami delažni slave.
Težko gremo preko meja svoje države.

Ni druge poti kot začeti. Ob majhnih porodnih bolečinah, ki lahko postanejo tudi zalo velike, se rodi nekaj novega in velikega.

No Comments »

Na letni konferenci Slovenskega združenja za kakovost sva kolegom Alešem moderirala delo v sekciji Inovacijska klima. Stvari smo se lotili na nekonferenčni način. Vsi smo sodelujoči in nihče ni le opazovalec ali poslušalec. Delamo smo po metodi odprtega prostora. Uvod v delo so bile petminutne predstavitve referatov. Prav neverjetno, da lahko ljudje v petih minutah povedo bistvo. Odlični inputi so nas naravnali na odpiranje prostora s temo “Kako odgovorno graditi inovacijsko klimo v podjetjih?” Prav neverejtno, da se na konferencah še vedno v največji meri predavanja. Sodelovanje vseh udeležencev je obsojeno na nekaj vprašanj po predavanju. V tem okolju je lahko vsak izpostavil svoje vprašanje oz. Izziv, če je le čutil dovolj predanosti in odgovornosti. Ravno v predanosti in odgovornosti se običajna konferenca razlikuje od takšne odprte. Na takšni ne moreš nikoli zaspati.

Eden izmed udeležencev je zapisal: ‘Odprti prostor je edina prava pot tudi do inovacijske klime.’ V nekem drugem delovnem okolju bi sredi podjetniškega sveta težko prišli do izraza dve udeleženki iz vrtcev. Tukaj pa sta prišli in njuna pogleda sta se pokazala kot izjemna obogatitev.

Lahko se strinjamo, da je za razvoj inovacijske klime res potreben prostor. To z drugimi besedami pomeni, da klimo ustvarjajo ljudje v medsebojni interakciji. Pokazalo se je,da v precej podjetjih vzpodbujajo invoacijsko klimo predvsem s vzpodbujanjem podajanja inovativnih predlogov. To pretežno počno posamezniki. Nerazumevanje pa se pojavi, ko bi si morala skupina vzeti čas za inovativnost. Razvoj inovativnosti s pomočjo skupinskih procesov je vsaj v Slovenskem okolju še malo zadaj. Glavna ovira je seveda potreba po dodatnem času za tovrstno delo.

Za razvoj inovacijske klime potrebujemo ne le odprti prostor ampak tudi varen prostor in čas za eksperimentiranje - prostor, kjer so dovoljene napake. Gre za neke vrste laboratorijsko okolje, kjer brez napak ne pridemo do rezultatov.

V ta prostor lahko povabimo tudi druge in to veliko drugih. Množično sodelovanje, lahko še pospeši razvoj inovacijske klime. Pri množičnem sodelovanju je mišljeno sodelovanje vseh deležnikov: strank, dobaviteljev, podizvajalcev in še koga. Če jih primerno vzpodbudimo, so vse te skupine pripravljene prispevati inovacije v dobro podjetja.

Med udeleženci se je pokazala želja, da prostor sodelovanja ostane odprt. To počnemo na večavtorskem blogu http://inovativno.wordpress.com. Blog je prostor izmenjave idej, zamisli ter prostor skupnega iskanja odgovorov na konkretne izzive.

No Comments »

Pripravljam seminar o Wikinomiji s človekom, ki je legenda sodelovanja, Lesem Squiresom in Terri Whitesel, ki obvlada oglaševanje od ust do ust in uporabo socialnih mrež v marketingu. O tem, kaj pomeni wikinomija, sem že pisal. Na kratko sodelovanje, partnerstvo, globalni pogled, deljenje. Pomemben element je tudi pritegniti v sodelovanje različne subjekte: stranke, dobavitelje, podizvajlce, prijatelje.

Razmišljam, kako pritegniti v to sodelovanje bralce tega bloga in to narediti tako, da boste imeli korist tudi vi. Wikinomija je precej neznana v Sloveniji. V nobeni slovenski knjižnici ni temeljnega dela Wikinomics – How can Mass Collaboration change everything.  In dejansko gre za revolucijo v razmišljanju in delovanju.

• Iz konkurenčenga boja v sodelovanje
• Iz ljubosumnega skrivanja v delitev
• Iz majhnega vrtička v celi svet
• Iz zaprtosti poslovnih modelov v nepredstavljivo odprtost in drugačnost.

Odprt sem za predloge, kako bi lahko sodelovali v zmagam-zmagaš situaciji. Moj predlog je preprost. Predvsem potrebujem učinkovit marketing. Ne morem si privoščiti velikih oglasov in ogromne količine poslane navadne pošte. E-pošte ne smem pošiljati kar povprek.  Lahko si pa privoščim spletno mrežo.

Če se vam zdi seminar zanimiv in bi sami želeli priti nanj, vas povabim, da posredujete sporočilo o seminarju tistim vašim prijateljem in znancem, ki bi jih to lahko zanimalo. Za vsako e-pošto, ki jo pošljete nekomu, privarčujete 5 EUR. In lahko zbijete kotizacijo za seminar do 50 EUR. Za lažjo evidenco pa dajte še moj e-naslov (danilo(pri)vizor.si) v kopijo . Vse e-naslove, ki bodo na ta način prišli do mene, bom zbrisal. Prijatelja oz. znanca usmerite na povezavo www.wikinomija.com.

Se spodobi takšno oglaševanje na blogu? Povejte. Meni osebno se ne zdi moralno sporno, sicer ne bi tega naredil. Je pa res, da sem dolgo razmišljal, ali se naj tega lotim.
Ker se mi zdi tudi zanimiv eksperiment, sem se odločil, da poskusim. Če pa bo veliko negativnih odzivov, ne bom to nikoli več naredil.

Gre torej za izziv marketinga v socialnih mrežah. Takih mrež je ogromno: LinkedIn, MySpace, YouTube, … in seveda tudi blogi. Seveda so socialna mreža tudi znanci in prijatelji, katerih e-naslove in telefonske številke imam. V takšni mreži je veliko možnosti oglaševanja lastnega posla. In vprašanje ni, ali se to sme. Seveda se sme, saj ni zakonsko prepovedano. Vprašanje je ali se to spodobi v določeni socialni mreži.

V socialni mreži prijateljev se ob klepetu v živo marsikaj spodobi. Prijatelju povemo, da smo zadovoljni z vodovodarjem, ki nam je zamenjal pipo v kopalnici. Prijatelju tudi lahko rečemo, kaj delamo v svojem podjetju in, da nas naj priporoči komu, ki potrebuje takšne storitve. Verjetno pa se ne mi spodobilo, da bi vsem prijateljem poslali SMS o ponudbi naših storitev. Premislek in zdrava pamet nam pomaga razumeti, kaj se v določeni mreži spodobi.  In če nam to uspe prav premisliti, prinaša korist nam in drugim. Prijatelj nam bo hvaležen, za priporočilo vodovodarja. In njegov znanec bo hvaležen za prijateljevo priporočilo naše kvalitetne storitve.

2 Comments »

V petek smo bili pri prijateljih. Zopet smo dobil paket oblačil in obutve za našega sina. Njihovi otroci so prerasli, našemu pa ravno ustreza oz. mu bo v kratkem. Ko odnosi vrnemo nazaj. Kakšno je plačilo za to? Enostavno: tudi mi bomo naredili enako s tistimi oblačili, ki se nam nabirajo. V vsakdanjem življenju je to precej pogosto tudi v drugih oblikah. Pomoč med sosedi in prijatelji je že eden od načinov. Kako pa je to v poslovnem svetu? Na osebni ravni do neke mere deluje, na institucionalni ravni pa nisem prepričan.

Zadeva ni problematična le na nivoju pomoči med podjetji ampak tudi znotraj podjetja med oddelki in sodelavci na različnih nivojih. Spontano deluje le med tistimi, ki so si bliže, ki so morda tudi sicer prijatelji.

Kaj pomeni ‘daj naprej’ znotraj podjetja. Ena izmed pomembnejših dobrin, ki jo lahko posredujemo naprej, je znanje. Če se to dogaja le spontano je premalo. Potrebno je ustvariti okolje in tehnologijo, ki to omogoča in seveda tudi vzpodbuja. Poglejmo nekaj možnosti:

• Zelo enostaven element je skupen prostor za kavo, kjer se zaposleni občasno zbirajo. Ob klepetu o vsakdanjih rečeh, si povedo precej tudi o službenih zadevah.
• Objavljanje uspešnih rešenih problemov na oglasni tabli, v glasilu, na spletu ali intranetu.
• Predstavitve zaposlenih ter njihovi znanj in sposobnosti ter sprotnih izzivov. Možnost je, da ima vsak zaposleni svoj blog (ki je lahko viden tudi samo na intranetu.)
• Srečanja zaposlenih, ki si lahko pomagajo med seboj s prenosom znanja.
  Temeljni predpogoj za to pa je kultura, ki da je vrednost sodelovanju in izmenjavi znanja. Mora biti dovoljeno ‘zapravljati čas’ za srečavanja, za pogovore, za izmenjavo znanja. Najsodobnejša tehnologija za Knowledge management je premalo.

Bolj kompleksno pa je dajanje naprej med podjetji. Zakaj bi pravzaprav podjetja dajala nekaj zastonj drugim podjetjem? Morda še dajejo neprofitnim organizacijam. Dajejo športu, pa čeprav nekateri klub razpolagajo z bistveno boljšimi pogoji dela kot nekatera podjetja. A neprofitne organizacije in športni klubi niso konkurenca, niso neposredni tekmeci. Podjetje lahko da drugemu podjetju nekaj, kar ono ne potrebuje več, drugemu podjetju pa bi prišlo prav. Navsezadnje ni nobene ovire, da se podjetja ne bi šla tovrstnega dobrodelništva. To lahko pripomore k razvoju gospodarstva v celoti ali pa lahko pomaga poslovnim partnerjem oz. dobaviteljem tistega podjetja. Včasih se stvari enostavno pokvarijo, ker in ko jih sami ne rabimo.

Druga dimenzija dajanja naprej pri podjetjih, pa je dajanje naprej v omejeni skupini podjetij, kjer lahko na daljši rok pričakuješ, da boš dobil nekaj nazaj. Takšno sodelovanje oz. dajanje naprej v skupnosti podjetij je smiselno. Gre za medsebojno podporo in pomoč. Ne vem pa koliko v praksi res deluje. In ne vem koliko takšnih podjetniških skupnosti v rednici obstaja? Zdi se mi, da bi lahko to delovalo v grozdih. Seveda pa ni nobenih ovir, da se skupina podjetij ne bi povezala in si vzajemno pomagala.

7 Comments »