Archive for the ‘Wikinomics’ Category

Odpirati prostor za sodelovanje – Google Wave

Sobota, Maj 30th, 2009

Les Squires je nekoč dejal, da je e-pošta prostor, kjer dobre ideje umrejo. Če si zamislimo sodelovanje in usklajevanje 10 ljudi preko e-pošte, postane hitro jasno, koliko sporočil je treba prenesti in koliko ciklov narediti, da se nekaj dogovorijo. Da ne govorimo o nepreglednosti tega komunikacijskega toka.

Wiki, Twitter in Skype je le nekaj orodij, ki naredijo sodelovanje in komunikacijo bistveno bolj pregledno in učinkovito. Dva dni nazaj pa je Google napovedal prihod novega produkta Google Wave.

google-wave-logo.jpgGoogle Wave predstavlja spletno komunikacijsko in sodelovalno orodje, ki bi naj pomenilo naslednjo razvojno stopnjo e-pošte in morda kar smrt e-pošte kot jo poznamo danes.   Gre za kombinacijo spletnega klepeta, projektnega vodenja, e-pošte in še česa.

Nekaj zanimivih karakteristik Google Wave:

  • Dogajanje v realnem času: videli bomo lahko tipkanje znak po znak, tistih s katerimi bomo sodelovali,
  • možnost vgraditve v bloge in druge spletne strani, kjer ohrani vso funkcionalnost,
  • razvijalci bodo lahko gradili svoje aplikacije znotraj Google Wave, ki bo imel tudi odprto kodo,
  • wiki način: kakršnokoli vsebino bo lahko kdorkoli spreminjal in dopolnjeval,
  • datoteke iz našega namizja bomo lahko enostavno potegnili in spustili v Google Wave in bodo dostopne vsem s katerimi bomo sodelovali. (bolj podrobno)

Gre za izjemno uporabne lastnosti, ki široko odpirajo prostor sodelovanja. Ne dvomim, da bo Google Wave izjemno uporabljen med individualnimi uporabniki in bo močno posegal na področje, kjer kraljujeta Twitter ter Facebook. Verjamem in se tudi veselim tega, da bo prispeval k smrti e-pošte, kot jo poznamo in uporabljamo danes.

google-wave.gif

Postavlja pa se mi vprašanje, kako se bo uveljavil v poslovnem okolju. Ali bo izrinil različna spletna orodja za vodenje projektov (BaseCamp, slovenski Intrix) okolja Podjetja 2.0 (SocialText), okolja za graditev spletnih skupnosti (Ning) ter različne wiki možnosti (MediaWiki, TikiWiki).

Kolikor poznam kulturo podjetij in strahove pred odprtostjo in odprtim (so)delovanje, bo to težka naloga. V osnovi imajo velika podjetja odpor pred uporabo orodij, ki ne tečejo na njihovih strežnikih. Da ne govorim o tem, da imajo odpor ali so vsaj zadržana, do odprtega sodelovanja, ki hočeš nočeš ruši hierarhično strukturo podjetja, ne glede ne uspešnost takšnega sodelovanja.  Vprašanje je tudi, koliko bo Google Wave omogočal zaprtosti oz sodelovanja zaključene skupine, ki ne bo vidno nikomur drugemu. Kakorkoli že se mi zdi, da se bo Google Wave težko uveljavil kot orodje, ki ga bodo uporabljala (velika) podjetja. Bo pa na vsak način bistveno prispeval k spreminjanju sodelovalne kulture in seveda ga bodo uporabljala manjša podjetja, ki so že danes odprta za različna spletna odprtokodna, prostodostopna orodja.

Pozdravljam Google Wave , ker širi meje vedenja, kako lahko (so)delujemo in definitvno bolj široko odpira vrata za vsa sodelovalna orodja, ki so bliže sprejamnju s strani poslovnega sveta v (velikih) podjetjih.

Reblog this post [with Zemanta]

Najboljši wiki se ne da namazati na kruh

Četrtek, Oktober 23rd, 2008

Viki krema je nedvomno čokoladni namaz moje generacije.  Saj ne, da sem ga pojedel zelo velike količine, a če se nas je kje zbrala skupina mladih, smo se ob zajtrku najbolj grebli prav za viki kremo. Danes je zame viki še vedno zakon. Samo na prvem mestu je dobil W. Zakon je torej wiki, kar po hvajsko pomeni hitro in je ime za različne oblike spletnih platform, ki omogočajo enostavno soustvarjanej spletnih vsebin, ki podpira zelo naravno (nelinearno) ustvarjanje vsebin. In wiki je tudi način razmišljanja in delovanja v organizacijah. Bom poskušal v praksi pokazati uporabnost wikija:

  • Z Alešem sva začela Projekt wiki, ki omogoča sodelovalno reševanje kompleksnih izzivovo v podjetjih. Kombinacija živih moderiranih dogodkov po metodi odprtega prostora bo nadgrajena s spletno sodelovalno podporo v wikiju.V wiki peskovniku lahko v praksi poskusite, kako to poteka.
  • Gregor je objavil v wikju svojo magistrsko nalogo  in s tem odpr polje soustvarjanja novih vsebin na področju zunanjeg izvajanja trženja, o čemer v nalogi piše.
  • Sam sem začel ustvarjati knjižico o trajnostnem delovanju podjetij. Narejen je okvir, k soustvarjanju pa vabim vse, ki lahko kaj prispevajo / prispevate. Nekateri so že dodali svoj delež.
  • Sabina in Klemen sta s svojo ekipo znotraj spletne skupnosti People for Earth naredila My Eco Guide v wiki okolju, ki ga dopolnjujejo vsi, ki želijo prispevati.
  • IBM je naredil wiki okolje za razvijalce, kjer lahko delijo informacije o temah, ki jih zanimajo. Dejansko gre za graditev baze znanja, ki omogoča enostavno dodajanje ter hitro iskanje želenega.
  • Jimy Wales je začel ustvarjati Wikipedijo, ki je danes prav zaradi velikega števila soustvarjalcev prerasla v največjo enciklopedijo na svetu. Wikipedia seveda teče na wiki okolju.

Vse to prikaže posamezne koščke možne uporabe wikija. Wiki pa pokaže pravo podobo šele takrat, ko začne prežemati delovanje nekega podjetja, ko se dejansko vzpostavi wiki sodelovalno okolje, ki sem ga povzel v naslednjem miselnem vzorcu.

Na kratko iz tega miselnega vzorca povzemam prednosti wiki okolja:

  • vsak lahko napreduje, ne da bi čakal na druge
  • gradi zaupanje
  • prinaša učinkovitost
  • pojav inovativne strukture
  • uporabniki na svoj način organizirajo
    • znanje
    • delovno mesto
    • procese
  • sledi načinu dela in razmišljanja ljudi
  • oblikovanje strukture na zahtevo sodelujočih
  • wiki ulovi spontano briljantnost
  • pojav samoorganiziranja
  • zagotovljen način dokumentiranja inovativnih trenutkov
  • hitra izdelava prototipov
  • inovativnost se rojeva v bazi

Ni odveč pripomniti, da je  wiki lahko tudi na intranetu podjetja in je na ta nčin odprt le za zaposlene.

In ni odveč pripomniti, da je za vzpostavljanje wiki okolja v neki organizaciji potrebna tehnologija in ljudje. Tehnologija so stražniki, računalniki in program. In to je nabolj enostaven del. Najbolj zahteven del pa je vključiti ljudi v sodelovanje in izgraditi sodelovalno wiki kulturo, ki šele lahko prinese vse prej naštete prednosti.

Soustvarjajte z mano knjigo in karierni e-portfelj.

Petek, Avgust 22nd, 2008

Množično sodelovanje in s tem povezana kolektivna inteligenca me že dolgo navdihuje. Kako pritegniti ljudi k sodelovanju in kako sploh ustvariti prostor sodelovanja. Nekoč davno pred 6 leti sem se srečal z wikijem, ki takrat še ni padel na plodna tla. Slabo leto pa wiki zori v meni in prepoznavam njegovo veliko uporabnost. S prijateljem Alešem sva veliko skupaj razmišljala o tem in on svoje poglede deli na blogu Sodelovanje 2.0.

Brez tega, da se učim z delom seveda ne gre. Trenutno se ukvarjam z dvema projektoma:

  1. Karierni e-portfelj in
  2. Knjžica o družbeni odgovornosti podjetij

Obe stvari sem začel pisati v wikiju in sedaj je čas, da vas povabim k soustvarjanju. Če so vam področji zanimivi in čutite, da lahko kaj prispevate, se prijavite (Karierni e-portfelj, Družbena odgovornost) in dodajte svoje pripombe, komentarje ter spremenite tisto, kar se vam zdi.

Moji občutki so mešani. Verjamem v moč takšnega sodelovanja, a obenem me je malo strah, kam lahko to pripelje. Po eni strani, dam ven vse kar delam in o čemer razmišljam – mojo intelektualno lastnino in dopščam, da lahko to vsak spreminja in nenazadnje lahko to vzame za svoje. Seveda pa verjemem, da so potencialne koristi veliko večje od potencialnih nevarnosti. Torej grem v ta izziv.

Nekaj več še moram na pisati o kariernem e-portfelju, ki je del projekta Karierni center osrednje slovnske regije. že sam projekt temelji na množičnem sodelovanju – zaenkrat 4 ustanoviteljev in velikega števila partnerjev.
Soustanovitelji smo Glotta Nova, Pitea, Izida in Vizor. Med partnerji pa je večina ključnih organizacij, ka se v tej regiji kakorkoli ukvarjajo s kariernim razvojem. Izglede, da le na takšne način široke mreže lahko naredimo kakšen konkreten korak naprej. Zakj bi sicer še ne imeli takšnega centra v Sloveniji.

Veselim se tega mojega eksperimenta. Vem, da je nekaj odličnih izdelkov nastalo na tak način. Nisem pa popolnoma prepričan, če gre wiki koncept v slovensko kulturo (so)delovanja. Verjamem pa da s ponujenimi priložnostmi izzivamo tudi nekaj tako zakoreninjenega kot je kultura.

KDO VSE MI LAHKO POMAGA PRI SOUSTVARJANJU MOJEGA PODJETJA?

Petek, Maj 2nd, 2008

Klasično razmišljanje prodaje in nakupa izdelkov in storitev, precej zoži možnosti podjetja. Poleg denarne menjave je možna še blagovna menjava. In čeprav je le ta stara toliko kot človeštvo, sploh ni zastarela. Jaz napravim storitev zate, ti jo zame. Če je v tej skupnosti blagovne menjave več članov, je stvar še bolj uporabna.

Za možnost uporabe le-tega pa moram dobro poznati vse ključne skupine, ki so lahko del skupnosti mojega podjetja. Pri tem nam lahko zelo pomaga preprosta tabela.

Koga povabiti Vrsta dejavnosti Njihova ponudba in potrebe Naša ponudba in potrebe

- – – -

- – – -

Pri izpolnjevanju lahko začnem v kateremkoli stolpcu:
V stolpec „Koga povabiti“ napišemo podjetja, organizacije, posameznike, ki se nam zdijo pomembni elementi skupnosti našega podjetja.
V stolpec „Vrsta dejavnosti“ pišemo dejavnosti, ki so pomembne za delovanje našega podjetja.
V stolpec „Njihova ponudba in potrebe“ pišemo tisto kar to posamezno podjetje ponuja in tisto, kar potrebuje.
V stolpec „Naša ponudba in potrebe“ pišemo tisto kar potrebuje naše podjetje in tisto kar naše podjetje ponuja.
V zadnjih dveh stolpcih lahko pri posameznem podjetju hitro najdemo možnost blagovne menjave in takšna blagovna menjava ima lahko precej prednosti pred denarno.

Pomembno je, da napravimo to tabelo dovolj široko, da zajamemo vse naše potrebe, vse panoge, ki so pomembne za delovanje našega podjetja in vse potencialne partnerje, k jih vidimo.
Izpolnjena tabela predstavlja našo potencialno mrežo oz. skupnost.

Pri vsakem elementu lahko hitro najdemo nekaj , kar ponujajo in mi potrebujemo ter obratno. S konkretnim vprašanjem: „Mi potrebujemo to, kar vi ponujate, lahko pa vam ponudimo to in to. A ste a tovrstno sodelovanje?“ lahko hitro pridemo do konkretnega sodelovanja in celo do dolgoročnega partnerstva. Precej hitro se lahko iz vseh elementov splete zanimiva mreža. Pri tem lahko pomagajo orodja za graditev spletnih skupnosti, wiki orodja in še kaj.

Precej preprosta analiza, ki nas lahko pripelje tudi do drugačnega in bolj učinkovitega poslovnega modela.

Celi svet je lahko razvojni oddelek podjetja

Nedelja, Januar 6th, 2008

Moto mojega podjetja je: Odpiramo prostor za učenje. Zelo se prepoznavam v tem motu. Pri razmišljanju o dejanskih mejah tega odprtega prostora, pa preko različnih virov prihajam do spoznanja, da meja sploh ni. Oz. so edino v glavi. Kako torej odpreti prostor za učenje v nekem podjetju do skrajnim meja sveta? Nekaterim to že uspeva.
Večina velikih in uspešnih podjetij poskuša v svoje razvojno raziskovalne oddelke pridobiti najboljše ljudi in jih seveda obdržati ter motivirati, da bodo od sebe dali najboljše. A to danes ni več dovolj Spremembe so tako hitre, da jim tudi najboljši R & R oddelki v podjetjih ne morejo slediti. In kaj sploh preostane malim podjetjem. Praktično nič oz. le drobtinice. NAPAČNO!
Danes lahko sledimo novi logiki. Cel svet je lahko naš razvojno raziskovalni oddlek., ne glede na to ali smo multinacionalka ali malo podjetje. Direktor P&G Lafley pravi, da nekdo izven organizacije ve danes bolje kot vi, kako odgovoriti na določeno vprašanje ali rešiti določen problem ali izkoristiti dano priložnost. Morate ga le najti in poiskati način, kako sodelovati z njim in biti pri tem učinkovit.

Kateri so problemi v vašem podjetju, za katere trenutno ne poznate odgovorov in nimate ljudi, ki te probleme rešili? Ste kdaj pomislili, da bi k reševanju pritegnili ljudi iz celega sveta, ali pa vsaj iz cele Slovenije? Portal Innocentive ponuja to možnost. Podjetja objavijo svoje probleme in približno 90.000 članov na Innocentive portalu se lahko vključi v reševanje. Rešitve posredujejo podjetju in za tisto rešitev, ki jo podjetje izbere, tudi plača. cena je določena že ob sami objavi problema.

Za orientacijo pa še nekaj objavljenih aktualnih problemov na Innocentive
- Promocijski video za pridobivanje novih razvojnikov
- Super vpojni polimer
- Varna in ekonomiča sintetična pot za PA-824

Za množično sodelovanje ni ovir in dejansko je to način delovanja v prihodnosti. Sam vztrajno razmišljam o načinih, kako vstopiti na ta vlak Wikinomije. Zaenkrat samo vztrajno pišem o tem na svojem blogu, ob tem pa se porajajo tudi konkretne ideje.

Krog nočnega sokola ali zakaj potrebujemo skupnosti?

Ponedeljek, December 24th, 2007

Še nekaj časa nazaj je bila skupnost najbolj naravno okolje, kjer so ljudje živeli in se podpirali. Cela soseska je ličkala koruzo, vsi so pomagali pri spravilu pridelkov. Ne vem sicer, če je bilo vse idealno, a nekatere stvari so dobro delovale. Danes so močne skupnosti, ki presegajo družinski krog redkost. Prav zato se mi zdi zanimiv primer soseske Night Hawk Circle v Luisvilu v Coloradu, ki resnično deluje.

Ljudje si pomagajo med sabo in skupaj praznujejo ter se veselijo. To pa je bistvo vsake skupnosti. O skupnosti mi je pripovedoval prijatelj Les, ki v tej soseski živi in je tudi začetnik te skupnosti.  Ustvaril oz. na razpolago ji je dal osnovno informacijsko strukturo: spletni portal. Vsaka družina v skupnosti, se na tem portalu lahko predstavi, vsak posameznik lahko predstavi tisto, kar ga zanima in tisto, kar lahko skupnosti ponudi. In kar je izjemno pomembno – portal služi pretoku informacij.

Če se kdo odloči, da bi rad veselje delil z ostalimi člani, enostavno oznani, da bo zabava in vsak, ki pride, napiše, kaj bo prinesel oz. prispeval.
Ljudje v skupnosti imajo tudi različne potrebe po popravilih in vzdrževanju njihovih hiš in naprav. Tako se npr. pojavi vprašanje, kdo vse bi pred zimo izvedel redno servisiranje gorilnika. Od 48 družin se jih za to odloči 20. Eden od članov gre do posameznih izvajalcev in jih povpraša za ceno servisiranja enega gorilnika. Ko to izve, pa se pozanima, koliko pa bi stalo 20 takšnih vzdrževanj. In  cena na posamezno družino močno pade. Ko vzdrževalec pride, v enem dnevu obrede vse hiše v skupnosti. Posamezni član skupnosti ima ključe tistih hiš, katerih lastniki so v tistem času zadržani.
To je ena konkretna in uporabna stvar, ki jih članstvo v tej skupnosti prinaša.

In skupnost mora prinašati takšne uporabne koristi. Ne zadostuje, samo formalno članstvo. Skupnost mora biti živa in odgovarjati na potrebe njenih članov.
Za takšne lokalne skupnosti se odpira še veliko drugih izzivov:

  • delitev avtomobilov (posamezna družina potrebuje 2 avtomobila le občasno; nekaj skupnih avtomobilov lahko učinkovito odgovori na ta problem)
  • varstvo otrok ( vsak član skupnosti lahko ponudi občasno varstvo ostalih otrok iz skupnosti; v dovolj veliki skupnosti, lahko to prispeva k nekaj urnemu organiziranemu dnevnemu varstvu)
  • posamezni člani imajo različne sposobnosti, ki jih ponudijo ostalim članom in sami izkoristijo tisto, kar potrebujejo oni.

Prenos te analogije v podjetniški svet je zelo enostaven.

  • V skupnosti podjetnikov povemo, kaj potrebujemo in kaj ponujamo ter se podpiramo pri tem.
  • Delimo si koristne informacije in spoznanja.
  • Delimo si stroje in naprave, ki jih potrebujemo le občasno.
  • Delimo si strokovnjake, ki jih potrebujemo le občasno.

Vstop v skupnost in resnično življenje skupnosti sploh ni enostaven -ne v lokalnem ne v podjetniškem okolju. Pozabili smo modrost deljenja in medsebojne pomoči naši babic in dedkov. Imamo občutek, da bomo samo dajali, da bomo morali samo pomagati in samo prispevati. Ne  obstaja zastonj skoraj že veda o graditvi skupnosti in vloga graditelja skupnosti. Nekdo mora počasi dozirati zaupanje, učiti ljudi deliti, poskrbeti za sistem.

Božični čas je pravi za razmišljanje o skupnosti in tudi pravi, da damo skupnosti pravi pomen. Menim, da je potrebno v vsaki deklarirani skupnosti odpreti in odgovoriti na naslednja vprašanja:

  1. Kaj je tisto, zaradi česar smo skupnost?
  2. Koliko so člani pripravljeni prispevati, in kaj lahko v skupnosti dobijo?
  3. Kaj bi k razvoju skupnosti še prispevalo?
  4. Kdo je tisti, ki skrbi za vzdrževanje skupnosti?

Božič prinaša sporočilo: ‘Mir ljudem na zemlji.’ Prava skupnost mora prispevati k občutenju tega miru za vsakega člana.

Božično novoletno voščilo za Guinnessovo knjigo rekordov – sodeluj

Sreda, December 19th, 2007

Veliko dobrih želja v letu 2008 za vse, ki prebirate te vrstice. Ne vem, kaj bi vam pravzaprav zaželel.
Zato vas povabim ,da skupaj soustvarimo množično božično-novoletno voščilo. Na http://vizor.wikispaces.com lahko spremenite, dodate ali polepšate voščilo. K soustvarjanju lahko povabite tudi vaše znance. Morda bo to postalo voščilo z največ avtorji. A to sploh ni zelo pomembno.

Vsekakor pa je to zame zanimiv poskus množičnega sodelovanje – wikinomije in preizkus wiki-platforme. Zaenkrat me navdušuje. Na www.wikispaces.com, lahko začnem svojo wiki stran, ki omogoča sooblikovanje velikega števila uporabnikov. Sodelovanje je lahko popolnoma odprto, kot je pri ustvarjanju voščila, ali pa zahteva prijavljene uporabnike. Odpirajo se možnosti za skupno pisanje knjig in člankov, za soustvarjanje projektov in še kaj.
Stvar je drugačna kot, če napišem v wordu dokument in ga pošlje nekomu, da ga pregleda in dopolni. Tukaj celotna skupnost dela na istem dokumentu. In tisti, ki ima dovoljenje, lahko dokument popolnoma spremni. Dejansko gre za odpoved lastni ideji, da bi nastalo nekaj več. To je množično sodelovanje. Zahteva pogum od tistega, ki začne. Očitno je imel dobro idejo in morda bi lahko naredil iz nje sam nekaj odličnega. Zaveda pa se, da bo nastalo nekaj popolnoma drugega, če bo na tej ideji delalo 100, 1000 ali 10.000 ljudi. Zahteva pa pogum tudi od tistih, ki sodelujejo. Po eni strani se dajo v službo začetniku ideje in na nek način tvegajo, da se bo njihova kapljica izgubila v morju. Po drugi strani pa prispevajo k nečemu velikemu, nečemu, kar po vsej verjetnosti sami ne bi mogli narediti. George Steiner je na ta način ustvaril knjigo Knowing Knowledge. Eno poglavje knjige Wikinomics je nastalo z množičnim wiki sodelovanjem.

Kakšni izzivi se pri tem odpirajo za podjetja:

  • sooblikovanje strateških dokumentov
  • sooblikovanje priročnikov in pravilnikov in še kaj bi se našlo.

Najprej vsi soustvarijo kazalo, nato pa kar začnejo delati na posameznih poglavjih. Kazalo lahko ustvarjajo vi skupaj, posameznih poglavij pa se lotijo tisti, ki so kompetentni in so posamezni temi predani. Obstajajo tudi bolj profesionalna  in seveda dražja orodja za to. Eno je Social Text.

Zakaj ne bi na tak način sodelovali v podjetju? A si lahko privoščite, da ne bi?

Razširi svoje podjetje! Kako?

Nedelja, December 2nd, 2007

Precej mlado podjetje se ukvarja z inteligentnimi dodatki za električne invalidske vozičke. Razvijajo module in njihovo intgraciji, tako da se bo dalo iz vozička telefonirati, dostopati do interneta in da bo voziček lahko sam prišel do določene točke. Gre skratka za izjemno uporabne stvari, kar bo invalidom omogočalo večjo samostojnost. Kdo so stranke tega podjetja? Prvi odgovor je invalidi. Seveda. A tukaj so tudi starši teh invalidov, ki želijo najboljše svojim otrokom. Tukaj so tudi zakonski partnerji, ki si želijo največjo mobilnost svojega moža ali žene. Hitro najdemo še zdravnike, zavode za rehabilitacijo in še kaj. Kar naenkrat se ta skupnost, poveča. Podjetje na nek način odgovarja na potrebe vsake od teh podskupin. In vsaka od teh strank je tudi do določene mere pripravljna pomagati podjetju pri razvoju teh vozičkov. Ob takšnem načinu razmišljanja naenkrat postane naše podjetje večje. Si lahko zamislite podobno širitev za vaše podjetje? To je ena izmed idej Wikinomije. Na ta način začnemo odpirati možnosti množičnega sodelovanja. In to je le eden izmed konkretnih primerov, ki smo ga obdelali na odličnem seminarju o wikinomiji z naslovom Povezani svet. In ob tem seveda gradimo na temelju zmagam-zmagaš. Stranke pomagajo podjetju pri razvoju in kopujejo njihove izdelke, podjetje pa odgovoraj na potrebe te skupnosti.

Pri sodelovanju pa se vedno srečujemo s problemom dogovarjanja in izvrševanja dogovorjenega. Še posebej, ko gre za sodelovanje med podjetji oz. podjetniki. Nujno potrebno je, da zapišemo zahteve oz zapišemo, kaj bomo storili za drugega in kaj bo on storil za nas. Jaz bom npr. oblikoval plakate. Ti pa boš izdelal uporabniški vmesnik. Jasnost in transparentnost tega, kaj pričakujemo drug od drugega je osnova vsakega sodelovanje – tistega v družini in onega v podjetniškem svetu. Če gre za odnose med prijatelji in znanci, se tega bojimo. Najraje bi kar malo zavili stvari v megalo in si ob tem mislili, da nima smisla oz. da se ne spodobi komplicirati. In ravno to na daljši rok zakomplicira stvari. Pričakujemo nekaj, kar se nismo jasno dogovorili in se tisto ne zgodi. Postanemo jezni, razočarani n začnemo izgubljati zaupanje. Ob jasno zapisanih zahtevah je vse lažje. Seveda ni nujno, da smo ob vzajemnosti sodelovanja pikolovski in do pičice natančno merimo, kaj je drugi storil zame ter natanko enako storimo zanj. Odprtost ter zdrava pamet nam pokažeta pravo mero.

Ob takšnem dogovoru oziroma oblikovanju zahtev ne more biti težko nekoga prositi, da opravi za nas delo, ki traja 100 ur ali več. Popolnoma jasno je, da bo nekoč dobil to povrnejeno. To lahko dobi direktno od mene, ali od nekoga drugega v skupnosti. Za tem se skriva osnovna ideja komplementarnih oz. alternetivnih valut. Sredstvo za plačilo ni le denar, lahko je blago, lahko je čas, ki ga imam v dobrem.

Množično sodelovanje lahko spremeni vse – zakaj ni več tega sodelovanja?

Ponedeljek, November 19th, 2007

Množično sodelovanje odpira nove perspektive. Težko si predstavljamo te možnosti. Na srečo obstaja nekaj zelo nazornih primerov. Linux je nastal kot rezultat množičnega sodelovanja velike skupine programerjev. Nihče ni dobil za svoje delo plačila.

Spletni portal za nalaganje in izmenjavo fotografij flickr vsebinsko gradijo in mu dajajo strukturo uporabniki. Si predstavljate, koliko dela bi imel nekdo, da bi kontroliral miljone fotografij in jih povezoval v kategorije. Uporabniki to naredijo z veseljem in dovolj kvalitetno. In seveda zastonj.
Imajo pa tudi oni nekaj od tega. Razstavljajo lahko svoje fotografije in imajo dostop do razčlenjene zbirke vseh fotografij, ki so jo soustvarili. Delijo svoje fotografije in hkrati dobijo veliko več. Gre torej za zmagam-zmagaš situacijo.

Graditev zaupanja je alternativa kontroli strank. Če strankam zaupaš, tudi one zaupajo tebi. Na tem gradijo nova internetna podjetja. Jasno mora biti, da si odprt in ne želiš zgraditi zidu okoli vsebine ali na vsak način obdržati ljudi.

Ali lahko verjamete, da je radikalno deljenje (sharing) zmagam-zmagaš situacija za vsakogar. To je širitev tržišča, ki odpira nove možnosti. Nasprotje delitvi je zaščita člastnine, skrivanje kode in še kaj. Na vsak način mora podjetje zščititi kritično intelektualno lastnino. Zaščititi mora svoje kronske dragulje. Prispevanje k skupnosti pa odpira druge možnosti. To sploh ni altruizem, je pogosto najboljši način ustvarjanja poslovnih ekosistemov, ki z deljenjem temeljev tehnologije in znaznja vzpodbujajo rast in inovativnost. Zopet nekaj od česar imajo korist vsi. Ob dodelavi Linuxa so se ljudje veliko naučili in se seveda še vedno učijo. Skupnost razvijalcev brez težav deli svoje znanje. Vsak torej daje znanje in vsak se uči. Zmagam – zmagaš torej. In tako na prvi pogled kaže, da lahko dobiš veliko več kot daš.

Za množično sodelovanje pravzaprav ni meja. Pri brisanju meja je seveda velik posel opravi internet. Spletni portali, komunikacija preko Skypa, socialne mreže na spletu so infrastruktura, ki omogoča, da veliko posameznikov z različnih koncev svet sodeluje pri izvedbi projektov in pri uresničevanju podjetniških idej. Meje so edino v glavi:
1. Prva ovira je ta, da se nam zdi nemogoče. To oviro lahko preskočimo tako, da poskusimo. Sledimo misli “Popotniki poti ni. Pot ustvarjamo s hojo.”
2. Druga ovira je nezaupanje. Zaupanje pa seveda gradimo po korakih in treba je le začeti.
3. Tretja ovira je geografska ločenost. Informacijsko komunikacijska orodja so temelj premagovanja te ovire. Zelo koristno pa je, da se s posamezniki srečamo tudi v živo. Vidimo pa lahko, da veliko konkretnih projektov uspe z delovanjem le na dalajvo.

Množočno sodelovanje pa ni nekaj, kar je mogoče le na spletu. Deluje tudi v živo in preko konkretnega fizičnega dela. V Slovenski Bistrici je skupina predanih plezalcev začela graditi ogromno plezalno steno, katere vrednost je približno 90.000 EUR. Z množičnim sodelovanjem so jo zgradili brez denarja.

Množično sodelovanje lahko sega tudi na druga področja. Izkoristite priložnosti za potrošniško usmerjene inovacije in ustvarjalnost. Potrošniki so namreč vse bolj pripravljeni sodelovati in svoje ustvarjalne ter inovativne zamisli posredovati podjetjem. Ob primerni vzpodbudi seveda, ki ni nujno finančna. Si lahko zamislite tisoče razvijalcev po celem svetu, ki delajo za vaše podjetje?

V svetu se precej govori o množičnem sodelovanju. Največji preboj področja je naredila knjiga Wikinomics – How Mass Collaboration Changes Everythink.

Možnosti so ogromne, potrebna je le dobra ideja in potem začeti z uresničevanjem. In dejansko lahko množično sodelovanje spremeni vse: ustvarja nove poslovne modele, ruši obstoječi marketing, ustvarja javno mnenje, mobilizira ljudi, prispeva k novim podjetniškim pobudam.

Slovenci imamo kar nekaj težav s takšnim sodelovanjem:
Daje nas nezaupanje.
Radi sami delamo in smo sami delažni slave.
Težko gremo preko meja svoje države.

Ni druge poti kot začeti. Ob majhnih porodnih bolečinah, ki lahko postanejo tudi zalo velike, se rodi nekaj novega in velikega.

Štiri stvari, kako do inovacijske klime – konferenca Slovenskega združenja za kakovost (SZK)

Torek, November 13th, 2007

Na letni konferenci Slovenskega združenja za kakovost sva kolegom Alešem moderirala delo v sekciji Inovacijska klima. Stvari smo se lotili na nekonferenčni način. Vsi smo sodelujoči in nihče ni le opazovalec ali poslušalec. Delamo smo po metodi odprtega prostora. Uvod v delo so bile petminutne predstavitve referatov. Prav neverjetno, da lahko ljudje v petih minutah povedo bistvo. Odlični inputi so nas naravnali na odpiranje prostora s temo “Kako odgovorno graditi inovacijsko klimo v podjetjih?” Prav neverejtno, da se na konferencah še vedno v največji meri predavanja. Sodelovanje vseh udeležencev je obsojeno na nekaj vprašanj po predavanju. V tem okolju je lahko vsak izpostavil svoje vprašanje oz. Izziv, če je le čutil dovolj predanosti in odgovornosti. Ravno v predanosti in odgovornosti se običajna konferenca razlikuje od takšne odprte. Na takšni ne moreš nikoli zaspati.

Eden izmed udeležencev je zapisal: ‘Odprti prostor je edina prava pot tudi do inovacijske klime.’ V nekem drugem delovnem okolju bi sredi podjetniškega sveta težko prišli do izraza dve udeleženki iz vrtcev. Tukaj pa sta prišli in njuna pogleda sta se pokazala kot izjemna obogatitev.

Lahko se strinjamo, da je za razvoj inovacijske klime res potreben prostor. To z drugimi besedami pomeni, da klimo ustvarjajo ljudje v medsebojni interakciji. Pokazalo se je,da v precej podjetjih vzpodbujajo invoacijsko klimo predvsem s vzpodbujanjem podajanja inovativnih predlogov. To pretežno počno posamezniki. Nerazumevanje pa se pojavi, ko bi si morala skupina vzeti čas za inovativnost. Razvoj inovativnosti s pomočjo skupinskih procesov je vsaj v Slovenskem okolju še malo zadaj. Glavna ovira je seveda potreba po dodatnem času za tovrstno delo.

Za razvoj inovacijske klime potrebujemo ne le odprti prostor ampak tudi varen prostor in čas za eksperimentiranje – prostor, kjer so dovoljene napake. Gre za neke vrste laboratorijsko okolje, kjer brez napak ne pridemo do rezultatov.

V ta prostor lahko povabimo tudi druge in to veliko drugih. Množično sodelovanje, lahko še pospeši razvoj inovacijske klime. Pri množičnem sodelovanju je mišljeno sodelovanje vseh deležnikov: strank, dobaviteljev, podizvajalcev in še koga. Če jih primerno vzpodbudimo, so vse te skupine pripravljene prispevati inovacije v dobro podjetja.

Med udeleženci se je pokazala želja, da prostor sodelovanja ostane odprt. To počnemo na večavtorskem blogu http://inovativno.wordpress.com. Blog je prostor izmenjave idej, zamisli ter prostor skupnega iskanja odgovorov na konkretne izzive.