Posted under Odličnost & Organizacije & Učenje
Organizacije imajo svoj življenjski cikel. Od rojstva preko otroštva in mladostništva pridejo v zrelo obdobje odličnosti in se nato postarajo ter umrejo. No ja. Ni nujno, da vse organizacije dosežejo odličnost in seveda ni nujno, da vse organizacije umrejo. Nekatere organizacije umrejo precej prej preden pridejo do odličnosti in nekatere – ni jih ravno veliko – kar vztrajajo v odličnosti. O tem odlično piše Adizes v svoji knjigi Managing corporate lifecycles.
Vsako obdobje v ciklu organizacije ima svoje normalne in nenormalne probleme. Nekaj znakov, ki kažejo, da se sicer dobra organizacija stara in lahko služijo kot preprosti test prepoznavanja staranja organizacije:
- izguba prožnosti
- začetek izgubljanja želje po spremembah in ustvarjanju česa novega
- izgubljanje duha ustvarjalnosti in inovativnosti
- vedno več oziranja na minule dogodke in na tisto, kar je delovalo v preteklosti
- ljudje preživljajo več časa v pisarnah in se pogovarjajo med sabo
- splošni in administrativni stroški naraščajo
- malo vznemirjanja ob odkrivanju novih ozemelj
- ljudje prihajajo na sestanke bolj zato , da zaščitijo svoj vrtiček, kot pa da bi ščitili interese podjetja
- izvršni direktorji za finance in pravne zadeve pridobivajo moč
- vloga intuicije in presojanja se zmanjšuje
- obotavljanje pri prevzemanju tveganja
- zmanjšuje se dobiček ustvarjen z novimi izdelki
- prevladuje občutek varnosti nad občutkom nujnosti
- vse večji poudarek nad merljivimi podatki
- priložnosti so vse bolj sprejete kot problemi
- ljudje se vse bolj osredotočijo na kako in kdo bo naredil namesto zakaj in kaj bomo naredili
To je torej preprosti test vitalnosti vaše organizacije. Že če nekaj od teh trditev drži, pa čeprav je prodaja velika in dobiček tudi, se vaša organizacija stara. In organizacije ne umrejo zato, ker je to naravni proces, umrejo zato, ker ne ohranjajo odličnosti. Odličnost ni stanje, ki ga dosežemo, ampak proces. Kako torej? A se organizacija, v kateri delate, stara??
Precej teh lastnosti staranja velja tudi za ljudi. In staranje pri ljudeh se ne začne s pojavi na telesu ampak v glavi s spremembami pri stališčih in ciljih.
Prav vesel sem, da sem pri prestopu 40-tice pred nekaj tedni začutil še večjo energijo, idej pa mi tudi ne zmanjkuje. No ja, kakšna stvar se mi sicer glede odkrivanja novih teritorijev ne ljubi, a to se mi ni dalo že pri dvajsetih. Morda pa se vseeno staram, a si nočem priznati.
Se še spomnite simpatične in genialne 
Ko razmišljam o razvoju in prihodnosti družbe, podjetij in zelo konkretno tudi mojega podjetja, ne morem mimo tehnologije. Kakšna je pravzaprav njena vloga pri razvoju: je glavni pospeševalec razvoja, je nekaj, kar mora tesno slediti drugim dejavnikom,…
V podjetju 
Včeraj sem klical podjetja, ki sem jim poslal ponudbo za program mesečnih srečanj za lastnike in direktorje malih in srednje velikih podjetij. Večina tistih, ki sem jih dobil in so navedli razlog svoje neudeležbe, so rekli, da nimajo časa.
objavil 
Včeraj sem kupoval rolo senčnik za zadnje oknu v avtu, da našemu Davidu ne bi med vožnjo svetilo v glavo. Nimajo ne v Baby centru, ne v Pikapolonici in ne v Arielu.
Zdi se mi, da ima vsak posameznik željo, da bi bil v čem najboljši na svetu. Ta želja lahko tudi precej hitro v nevzpodbudnem okolju zamre. Pri podjetjih pa je po moje želja po tem, da bi bila najboljša na svetu redkost. Domnevam, da je med slovenskimi podjetji redkost tudi želja, da bi bilo podjetje najboljše v Sloveniji.
Druga vztrajnost je fax. Večina podjetij še ima fax, večina prijav na različne dogodke, izdaja predračunov in še kaj je možna preko faxa. Faksiran dokument ima status na pol uradnega dokumenta. Če so diskete že skoraj izumrle, faxu še dobro kaže. In zakaj preseneča njegova vztrajnost. Ker pomeni nepotrebno delo: najprej printanje in potem faksiranje, ker je počasen, ker nimamo evidence poslanih faksov… Nekateri ljudje sploh ne morejo doumeti, da v svojem podjetju nimam faxa. Zgodilo se je že, da so mi fax poslali na navadno telefonsko številko in bili prepričani, da sem ga dobil.