Archive for the 'Odličnost' Category

Junij 25th 2007
Test: a se vaša organizacija stara?

Posted under Odličnost & Organizacije & Učenje

staro.jpgOrganizacije imajo svoj življenjski cikel. Od rojstva preko otroštva in mladostništva pridejo v zrelo obdobje odličnosti in se nato postarajo ter umrejo. No ja. Ni nujno, da vse organizacije dosežejo odličnost in seveda ni nujno, da vse organizacije umrejo. Nekatere organizacije umrejo precej prej preden pridejo do odličnosti in nekatere – ni jih ravno veliko – kar vztrajajo v odličnosti.  O tem odlično piše Adizes v svoji knjigi  Managing corporate lifecycles.

Vsako obdobje v ciklu organizacije ima svoje normalne in nenormalne probleme. Nekaj znakov, ki kažejo, da se sicer dobra organizacija stara in lahko služijo kot preprosti test prepoznavanja staranja organizacije:

  • izguba prožnosti
  • začetek izgubljanja želje po spremembah in ustvarjanju česa novega
  • izgubljanje duha ustvarjalnosti in inovativnosti
  • vedno več oziranja na minule dogodke in na tisto, kar je delovalo v preteklosti
  • ljudje preživljajo več časa v pisarnah in se pogovarjajo med sabo
  • splošni in administrativni stroški naraščajo
  • malo vznemirjanja ob odkrivanju novih ozemelj
  • ljudje prihajajo na sestanke bolj zato , da zaščitijo svoj vrtiček, kot pa da bi ščitili interese podjetja
  • izvršni direktorji za finance in pravne zadeve pridobivajo moč
  • vloga intuicije in presojanja se zmanjšuje
  • obotavljanje pri prevzemanju tveganja
  • zmanjšuje se dobiček ustvarjen z novimi izdelki
  • prevladuje občutek varnosti nad občutkom nujnosti
  • vse večji poudarek nad merljivimi podatki
  • priložnosti so vse bolj sprejete kot problemi
  • ljudje se vse bolj osredotočijo na kako in kdo bo naredil namesto zakaj in kaj bomo naredili

To je torej preprosti test vitalnosti vaše organizacije. Že če nekaj od teh trditev drži, pa čeprav je prodaja velika in dobiček tudi, se vaša organizacija stara. In organizacije ne umrejo zato, ker je to naravni proces, umrejo zato, ker ne ohranjajo odličnosti. Odličnost ni stanje, ki ga dosežemo, ampak proces. Kako torej? A se organizacija, v kateri delate, stara??

Precej teh lastnosti staranja velja tudi za ljudi. In staranje pri ljudeh se ne začne s pojavi na telesu ampak v glavi s spremembami pri stališčih in ciljih.

Prav vesel sem, da sem pri prestopu 40-tice pred nekaj tedni začutil še večjo energijo, idej pa mi tudi ne zmanjkuje. No ja, kakšna stvar se mi sicer glede odkrivanja novih teritorijev ne ljubi, a to se mi ni dalo že pri dvajsetih. Morda pa se vseeno staram, a si nočem priznati.

No Comments »

Junij 22nd 2007
Prihodnost Fructala - v sodelovanju z naravo

Posted under Izzivi prihodnosti & Inovativnost & Odličnost & Organizacije

v_sodelovanju_z_naravo.jpgSe še spomnite simpatične in genialne Fructalove reklame za Frutek. Skupina kuharjev predano in veselo pripravlja obrok za otročička in potem napeto pričakujejo odziv. Ko se otrok zadovoljno odzove, so tudi oni nadvse zadovoljni. Takrat se tudi prvič spomnim gesla: ‘V sodelovanju z naravo’.  Geslo je po moje odlično in takrat je bilo izjemno napredno. Zdi se mi, da se v tistem času še ni toliko izpostavljalo BIO.

Fructal mi je simpatičen. Zaradi te reklame, zaradi odličnih sadnih rezin – včasih Bifit, danes 7 sadežev; ne vem sicer zakaj je to v trgovinah tako težko najti in tudi zato, ker je moja žena iz Ajdovščine.

Vedno se mi zdi, da ima to podjetje izjemen potencial za razvoj. Preseneča me, ko berem, da se je prodaja zmanjšala za 30 %. No pravzaprav me ne preseneča. Vem, da se menjujejo lastniki, še bolj hitro se menjujejo direktorji in verjetno se tudi zelo hitro menjujejo strategije. Škoda! Na slovenskem in bivšem YU trgu je bil Fructal prav gotovo pozicioniran kot podjetje s kvalitetnimi izdelki, ki nastajajo v sodelovanju za naravo. Verjamem, da sedaj težko konkurira poceni pijačam, kjer gre za obarvano in aromatizirano vodo. A se res mora boriti s temi. A se BMW bori za tržni delež s Škodo. Prav gotovo ne.

Prihodnost Fructala je v tem, da odkrije v čem je lahko resnično najboljši (ne v Sloveniji, ampak v EU in na svetu, čemu so resnično predani in seveda kaj prinaša ekonomski učinek) in potem mora počasi, a vztrajno iti proti temu. Seveda se mora soočiti z neizprosnimi dejstvi. Morda ne mo več delal Fruca, morda bo črtal žgane pijače, morda,…

Bistveno je, da dela v sodelovanju za naravo. In znotraj tega se odpira ogromen prostor za inovativnost.

No Comments »

Junij 18th 2007
Intervju z dr. Milo Božič - kakovost ali odličnost

Posted under Odličnost & Organizacije & Intervju

Na blogu začenjam intervjuje z zanimivimi ljudmi iz Slovenije in sveta, ki imajo kaj za povedati o področju, ki ga pokrivam – torej o prihodnosti in vodenju.

Kakovost in odličnost sta brez dvoma ključna elementa v doseganju želene prihodnosti. O certifikatih kakovosti že čivkajo ptički. Razlika pa je med formo in funkcijo. O tem kaj pomeni kakovost, kako to nadgraditi v odličnost in kakšna je vloga vodstva pri tem sem se pogovarjal z dr. Milo Božič, ki je vrhunska strokovnjakinja za management kakovosti in odličnosti. V Leku je bila več let direktorica sektorja kontrole in upravljanja kakovosti ter svetovalka uprave za kakovost in poslovno odličnost. Sedaj je direktorica inštituta BE-I, zavoda za poslovno odličnost in inovativnost.

1. Ob javnem podeljevanju različnih certifikatov za kakovost lahko pomisliš, da gre le za zunanjo podobo podjetja. Kaj bi naj pravzaprav bila kakovost v podjetju in kaj uvajanje kakovosti podjetju resnično prinaša?

Najbolj elementarna razlaga kakovosti v podjetju je tista kakovost, ki sidra v zavedanju in delovanju zaposlenih, in ne to, kar je zapisano v dokumentih, niti tisto, kar deklarirajo certifikati na stenah podjetij. To je kakovost, ki je ponotranjena in integrirana v izvajanju dejavnosti podjetja brez zunanjih trikov, postopkov in sistemov. Sliši se radikalno, je pa edino, kar naravno ustvarja kakovost v naravnem okolju.

2. Zdi se, da bi morala biti kakovost nuja, standard v neki organizaciji. Ali je odličnost nadgradnja koncepta kakovosti? Kako priti do odličnega podjetja?

Kakovost, ki je nuja, je funkcionalna kakovost, kot pravimo kakovostniki; ta je samoumevna za naše izdelke /storitve, da ustrezajo svojemu namenu pri odjemalcih, in ne posega na področje atraktivne kakovosti, s katero presegamo pričakovanja uporabnikov in si tako zagotavljamo konkurenčno prednost. To pa je že področje poslovne odličnosti. Kako priti do odličnega podjetja, je predmet tisočerih knjig, moj kratek povzetek bistvenih pristopov pa je:

· Standarde in modele odličnosti je treba uporabljati na konsistenten in inovativen način, integrirano v specifične namene potreb podjetja. Za to potrebujemo veliko zavedanja in organizacijskega učenja, ne pa le konzultanta, ki nam bo napisal poslovnik kakovosti, da izpeljemo certifikacijo ISO 9001, ali kateregakoli standarda.

3. Kakšna je vloga in naloga vodstva pri doseganju poslovne odličnosti? So za to potrebni neki posebni talenti vodstva?

Namen vodstva je zelo dobro zapisan v vseh načelih standarda ISO 9001 ali modela odličnosti. Bistvo je v konzistentnosti namena, le tega pa ni tam kjer ni zavedanja, kaj je naše poslanstvo, vizija, vrednote, ki nas ženejo, itn…

4. Kako sta povezani in kako se podpirata odličnost in inovativnost?

Odličnost sidra v inovativnosti, ki je skupaj z učenjem njena gonilna sila. Napaka, ki jo pogosto delamo, je to, da veliko več pozornosti namenjamo ocenjevanju tretje strani, kar potrjuje naše pomisleke, da lahko gre le za zunanjo podobo podjetja. Žal niti v večini podjetjih, ki se prijavljajo za nagrado odličnosti (PRSPO ali EFQM) ni vzpostavljenih sitemov inovacij in disciplin učeče se družbe.
To v precejšnji meri razlaga, zakaj se potenciali uvajanja standarda kakovosti ali modela odličnosti ne koristijo in ne obrestujejo v polni meri.

5. Na prvi pogled se zdi , da je uvajanje kakovosti, odličnosti in inovativnosti namenjeno le večjim poslovnim sistemom. Kaj torej to troje pomeni za mala podjetja, kako se naj ta lotijo tega?

Velika podjetja težko funkcionirajo brez sistema ali modela vodenja, zato so prisiljena v pristope vsaj minimalne standardizacije. Manjiši obsegi poslovanja so do določene mere še obvladljivi v glavah izvajalcev ali lastnikov, četudi sistem ni zapisan, v naravi funkcionira.
Vsekakor je sistematičen pristop vodenja kakovosti pravilno zastavljen le v pomoč in podporo vsaki organizaciji, ne glede na velikost.

6. Ali lahko koncept poslovne odličnosti uporabimo tudi v zasebnem življenju?

Vsekakor, idealno prakso uporabe modela odličnosti imamo v naših družinah. Znan je primer uporabe modela odličnosti v podjetju taksista, zobozdravstvene ordinacije, itd. Ni meja uporabi odličnih pristopov, pravo vprašanje je le, kje in kako.

No Comments »

Maj 30th 2007
Odlično podjetje in tehnologija – rad bi imel iPhone

Posted under Odličnost & Organizacije & Tehnologija

cd_roze.jpgKo razmišljam o razvoju in prihodnosti družbe, podjetij in zelo konkretno tudi mojega podjetja, ne morem mimo tehnologije. Kakšna je pravzaprav njena vloga pri razvoju: je glavni pospeševalec razvoja, je nekaj, kar mora tesno slediti drugim dejavnikom,…

Sam imam precej ambivalenten odnos do tehnologije. Končal sem študij elektrotehnike, a se v njem nisem našel. Tehnika mi je sicer bila vedno zanimiva, a nikoli me ni potegnila, nikoli ni bilo toliko motivacije, da bi se aktivno ukvarjal z njo. Po eni strani imam rad tehnične igračke, po drugi strani pa jemljem tehniko in tehnologijo kot nujno zlo. A to nujno zlo je le v primeru, ko se moram sam ukvarjati z njo. Nujno zlo je bila lastna izdelava spletne strani mojega podjetja in vzpostavitev tega bloga. No saj je bilo tudi nekaj veselja in izziva, a če bi takrat imel dovolj sredstev, bi to dal v delo nekomu drugemu, nekomu, ki bi stvar naredil bistveno bolj profesionalno. Nujno zlo bo tudi, ko bom poleti spletno stran podjetja dopolnil z bolj aktivnim CRM-jem.

Po drugi strani pa bi si z veseljem nabavil najrazličnejše tehnične igračke, ki jih omenjam. Imel bi iPhone, iPod, Applov prenosnik, barvni laserski tiskalnik, uničevalec dokumentov, zlagalnik pisem, najrazličnejšo programsko opremo in še kaj.

Kako bi vse to prispevalo k večji osebni uspešnosti in večji uspešnosti podjetja. Ne vem natančno. Sam bi bil verjetno nekaj časa zadovoljen ob igri s temi pripomočki. Na koncu pa bi se izkazalo, da je večina stvari izkoriščena 23 % ali pa malo več ali celo malo manj.  Na primeru nakupa mobilnega telefona prijatelj Aleš zelo nazorno prikaže postopek izbire primernega tehnološkega orodja.

In da se sedaj vrnem k vprašanju iz začetka ali je tehnologija na začetku ali na koncu. Pri odgovoru mi bo pomagal Jim Collins v svojem konceptu o odličnih organizacijah. Continue Reading »

No Comments »

Maj 27th 2007
Sodelovanje 2010

Posted under Izzivi prihodnosti & Odličnost & Voditeljstvo & Organizacije & Učenje

sodelovanje.jpgV podjetju Ken Blanchard so izdali rezultate raziskave o trendih in dejstvih organizacijskega razvoja in vodenja. Kadrovnike, usposobljevalce ter linijske managerje v različnih podjetjih, panogah in državah so spraševali o kritičnih organizacijskih, managerskih in izzivih razvoja zaposlenih v letu 2010.

Glavni organizacijski izzivi:

  • konkurenčnostni pritisk
  • rast in razvoj
  • pomanjkanje znanj in veščin

Glavni managerski izzivi:

  • izbor in ohranjanje ključnih talentov
  • razvoj potencialnih voditeljev
  • izgradnja potrošniške zvestobe

Izzivi razvoja zaposlenih:

  • manageske veščine
  • veščine dela s strankami
  • medosebne komunikacijske veščine

Odgovor na te izzive je preprost. Ljudje so glavni. Ljudje bodo iskali odgovore  tudi na konkurenčne pritiske in prispevali k rasti in razvoju podjetja. Potrebno pa je te ljudi pridobivati in jih razvijati. Potrebno pa jim seveda tudi dati možnost, da delajo da izkoristijo ves razvojni potencial. In če še malo poenostavim: ključ leži v glavnem vodstvu, ki ustvarja pogoje za razvoj ljudi v podjetju. Da lahko odkriva druge ljudi in jim odpira prostor za razvoj ter uspešno delo, potrebuje manager naslednje lastnosti (tako jih opredeli Adizes):

  • Samozavedanje – poznati mora sebe in svoj voditeljski slog
  • Delati mora zavestno - Prepoznavati mora povezave med vzroki in posledicami svojih dejanj
  • Minimalno mora imeti razvite vse ključne managerske vloge
  • Poznati mora svoje močne in šibke strani ter svojo unikatnost
  • Svoje močne in šibke strani ter unikatnost mora sprejemati
  • Prepoznavati mora odličnost in slabosti drugih
  • Zna sprejemati in ceniti različnost ostalih
  • V težkih situacijah zna upočasniti in se sprostiti
  • Ustvarja učno okolje, v katerem se konflikti rešujejo v duhu vzajemnega zaupanja in spoštovanja.

Zdi se mi, da je samozavedanje in pozitivna samopodoba managerja ključna. Le ko poznaš sebe in svoje dobre ter slabe strani ter to sprejemaš, lahko okrog sebe zbiraš odlične ljudi, jim omogočaš da se razvijajo ter prispevajo najboljše.

Po moje se veliko mangerjev boji konkurence, boji se boljših ljudi od sebe in boji se dati možnost ljudem, da povedo kaj mislijo in da suvereno soustvarjajo organizacijo.

Sodelovanje je ključni izziv: Ključni v svetu in ključni v Sloveniji. Čeprav o tem pišem, tudi sam čutim določen strah in nelagodnost pred sodelovanje, strah pred deljenjem idej, pred skupnim soustvarjanjem, pred izgubo avtorstva. Očitno je to del vzgoje in kulture v kateri sem zrasel. Trudim se spreminjati, ker vem, da je to bistveno.

In še droben test za konec. Če vodite podjetje, neko drugo organizacijo ali skupino ljudi – ste pripravljeni popolnoma odpreti prostor za njihove predloge, kritike, skratka za njihovo aktivno soustvarjanje?

3 Comments »

Maj 16th 2007
Nimam časa za usposabljanje

Posted under Izzivi prihodnosti & Odličnost & Osebno mojstrstvo

kompas-zelo-mala.jpgVčeraj sem klical podjetja, ki sem jim poslal ponudbo za program mesečnih srečanj za lastnike in direktorje malih in srednje velikih podjetij. Večina tistih, ki sem jih dobil in so navedli razlog svoje neudeležbe, so rekli, da nimajo časa.

To me je presenetilo. Program ponuja aktualna znanja vodenja in izmenjavo izkušenj med direktorji – udeleženci. Ne bi me presenetilo, če bi rekli, da teh znanj ne potrebujejo. Lahko bi res tako mislili in ko bi ugotovili, da nečesa ne znajo, bi tisto znanje poiskali. Ne bi me presenetilo, če bi rekli, da je program zanič. Morda bi me prizadelo in bi se potolažil, da sem samo ubral slab marketinški pristop. Ne bi me presenetilo, če bi rekli, da vsa ponujena področja obvladajo. Lahko bi jih res in potem tega program dejansko ne bi potrebovali.

To, da rečejo, da nimajo časa, pa je velik problem. Njihov seveda. To ne pomeni, da nimajo časa samo za udeležbo na usposabljanju, ki ga jaz ponujam, to pomeni, da verjetno nimajo časa za nobeno usposabljanje in da verjetno nimajo časa za načrtovanje in za razvoj in da nimajo časa za inovativnost in še za kaj.

Gre za same pomembne stvari, ki pa seveda niso nujne. Ne pritiskajo na nas s skrajnimi roki, ne trkajo na vrata in ne zvonijo preko telefona. In ravno zato ostajajo zadaj in pozabljene. Dejansko pa so pomembne stvari – najpomembnejše. In najpomembnejše stvari moramo narediti najprej.

Izhajajoč iz tega primera, ki seveda ni osamljen, vidim velik izziv za prihodnost Slovenije, povečanje usposabljanj v sektorju malih in srednjih podjetij. Tukaj je še toliko neodkritega potenciala. Ljudje že leta delajo na enak način in ne vidijo možnosti razvoja. Z majhnimi spremembami bi marsikje dosegli ogromne spremembe.

3 Comments »

Maj 15th 2007
Misli globalno, deluj lokalno.

Posted under Izzivi prihodnosti & Družbena odgovornost podjetij & Inovativnost & Odličnost & Organizacije

American Council for the United Nations University je orhideja.jpgobjavil 15 globalnih izzivov za človeštvo. Te izzive redno ažurirajo.

  1. Kako lahko dosežemo trajnostni razvoj za vse?
  2. Kako lahko imajo vsi dovolj čiste vode in to brez konfliktov?
  3. Kako lahko dosežemo ravnovesje v rasti populacije in rasti virov?
  4. Kako priti do pristne demokracije v avtoritarnih režimih?
  5. Kako naj oblikovanje politik postane bolj občutljivo na globalne dolgoročne perspektive?
  6. Kako naj globalna informacijska konvergenca in komunikacijska tehnologija delajo v korist vseh?
  7. Kako naj opogumimo etični ekonomski trg  k zmanjševanju razlik med revnimi in bogatimi?
  8. Kako naj zmanjšamo grožnjo novih in pozabljenih bolezni ter odpornosti mikroorganizmov?
  9. Kako naj izboljšamo zmožnost odločanja kot del narave dela in institucionalnih sprememb?
  10. Kako naj skupne vrednote in nove varnostne strategije zmanjšajo etnične konflikte in uporabo orožja za množično uničevanje?
  11. Kako lahko spreminjajoči se status žensk pripomore k izboljšanju življenjskih pogojev?
  12. Kako ustaviti mreže mednarodnega kriminala pri njegovem napredovanju v sofisticirano podjetje?
  13. Kako naj zagotovimo naraščajoče potrebe po energiji na varen in učinkovit način?
  14. Kako pospešiti preboj znanosti in energije pri izboljšanju življenjskih pogojev?
  15. Kako naj etične smernice postanejo bolj vključene v globalne odločitve?

Dve stvari nas pri teh globalnih izzivih za človeštvo odbijajo oz. puščajo hladne. To sta besedica ‘globalno’ in beseda ‘človeštvo’. Naši možgani to prevedejo kot nekaj kar se nas ne dotika, kar je daleč stran od nas in nas ne ogroža.

Fraza »Misli globalno, deluj lokalno.« kljub temu, da je bila že velikokrat izrečena, še ni izrabljena. Pravzaprav zahteva vedno znova prevrednotenje in aktualizacijo. Pomeni preprosti imperativ: globalne izzive prevedi v izzive zate, za tvojo družino, za tvoje podjetje.

Kaj pravzaprav pomenijo ti izzivi za podjetje? Sam vidim v teh izzivih naslednje možnosti za podjetje:

  • smernice, izzivi in navdihi za družbeno odgovornost podjetij
  • smernice za oblikovanje politik podjetja (na daljši rok bodo nekateri od teh izzivov urejeni z zakonodajo ali pa bodo vsaj postali področje, mimo katerega nobeno podjetje ne bo moglo iti); če se začne podjetje pravi čas soočati s tem izzivom, bo to pomenilo konkurenčno prednost.
  • navdih za oblikovanje novih izdelkov in storitev

Na kratko bom razmišljal o drugem izzivu: Kako lahko imajo vsi dovolj čiste vode in to brez konfliktov?

Primer navdiha z družbeno odgovornost podjetij mi predstavlja Helios, ki obnavlja stare vodnjake. Možnosti pa je seveda veliko. Podjetje ki izdeluje reklamne table, bi lahko zagotavljalo opozorilne table ob zajetjih pitne vode.

Podjetje lahko zagotovi čiščenje odpadne vode po bolj strogih kriterijih, kot so sedaj v rabi ali načrtuje tehnologijo tako, da se umaže kar najmanj vode.

Podjetniški izziv pa je razvoj različnih čistilni naprav za vodo, naprav za pridobivanje pitne vode iz morske in podobno.

Zelo hitro je ob posameznem globalnem izzivu padlo kar nekaj konkretnih idej za podjetja.
Da se pa tega razmišljanja sploh lotimo pa moramo seveda pogledati malo dlje v prihodnost.

No Comments »

Maj 3rd 2007
Bill Gates: Položaj informacijske tehnologije je strateško vprašanje

Posted under Odličnost & Voditeljstvo & Organizacije & Tehnologija

zice.jpgVčeraj sem kupoval rolo senčnik za zadnje oknu v avtu, da našemu Davidu ne bi med vožnjo svetilo v glavo. Nimajo ne v Baby centru, ne v Pikapolonici in ne v Arielu.

Dve stvari me presenečata:

  • to da nimajo (da jim je zmanjkalo in niso sproti zaznali ter pravi čas naročili) in
  • to, da niso vedeli, kdaj bodo tovrstne senčnike dobili

Ker ne gre za majhne solo trgovinice ampak za Slovenijo precej velike trgovske verige, me močno čudi da njihov informacijski sistem tega ne omogoča.

Poskušam ugibati, kje se je zataknilo:

  • konkurenca je premala in ni nobene potrebe, da bi bili drugačni, da bi imeli stvari vedno na zalogi,..
  • imajo odličen informacijski sistem, a ljudje ga ne znajo uporabljati
  • vodstvo oz. lastniki ne vidijo konkurenčne prednosti v takem informacijskem sistemu
  • vodstvu oz. lastniki se ne zavedajo, da bi takšen sistem bil dobrodošel

Berem knjigo Billa Gatesa Poslovanje s hitrostjo misli iz leta 1999. Za tematiko izzivov informacijske tehnologije, ki jih knjiga obravnava, bi lahko sklepali, da je že zastarela. Pikapolonica, Baby center, Ariel in tudi večina drugih podjetij pa se še vedno lahko veliko nuaučmoi iz nje.

Za okus pa nekaj vprašanj, ki jih v knjigi postavi Gates:

  • Vam pretok informacij v podjetju omogoča, da si v vsakem trenutku lahko odgovorite na ključna vprašanja o potrebah vaših strank in partnerjev, o njihovem  mnenju o vašem izdelku ali storitvi, o vašem položaju na trgu in o tem, katere so vaše konkurenčne prednosti?
  • Je vaš informacijski sistem ’spravljen’ nekje v ozadju, kjer premetava gole številke, ali pa je neposredno vključen v pomoč pri reševanju problemov?
  • Ali zbirate najpomebnejše podatke le občasno za poseben projekt ali pa so vašim sodelavcem vsak dan dostopni?
  • Pripravite si spisek najpommebnejših vprašanj iz vašega poslovanja. Vam vaš informacijski sistem lahko odgovori nanje?
  • ALi ste ob pomoči vašega informacijskega sistema sposobni prepoznati tista področja prodaje, na katerih se vam ponujajo najboljše poslovne možnosti, oziroma tista, ki potrebujejo največ vaše pozornosti?

2 Comments »

April 30th 2007
V čem sem lahko najboljši na svetu

Posted under Izzivi prihodnosti & Odličnost & Osebno mojstrstvo & Organizacije

voda.jpgZdi se mi, da ima vsak posameznik željo, da bi bil v čem najboljši na svetu. Ta želja lahko tudi precej hitro v nevzpodbudnem okolju zamre. Pri podjetjih pa je po moje želja po tem, da bi bila najboljša na svetu redkost. Domnevam, da je med slovenskimi podjetji redkost tudi želja, da bi bilo podjetje najboljše v Sloveniji.

Če želimo to željo uresničiti, potrebujemo dobro mero realnosti. Vedeti moramo, v čem smo lahko najboljši in v čem ne moremo biti. To je ena izmed treh točk t.i. ježevega koncepta, ki ga predstavlja Jim Collins. Poimenovanje izhaja iz znane basni o ježu in lisici. Lisica zna veliko stvari, jež pa le eno, a tisto zelo dobro. Ko odkrijemo stvari v katerih smo lahko najboljši na svetu, iščemo še stvari, ki smo jim res predani, ki prebujajo v nas strast in tiste stvari, ki imajo tudi ekonomsko gonilo. V preseku tega trojega je  tisto, kar mora podjetje početi. Ježev koncept je temelj vseh odličnih podjetij.

Osnova za prepoznavanje tega pa je soočenje z neizprosnimi dejstvi. Morda, to kar sedaj počnemo, ni tisto, v čemer smo lahko najboljši. Morda to v čemer smo lahko najboljši in imamo izjemne kompetence za to, ne prebuja v nas strasti. V soočanju z neizprosnimi dejstvi padajo podjetja in padajo posamezniki. Ježev koncept odlično velja tudi za posameznike. Morda sem študiral fiziko in bil zelo dober študent, nikakor pa ne morem biti na tem področju izjemen ali celo najboljši. To sprejeti, je težko in izjemno težko je tudi odkriti tisto v čemer sem lahko najboljši. Precej močno pa verjamem, da je vsak v neki stvari lahko najboljši.

Še malo pa bo moje podjetje staro 1 leto. Soočam se z neizprosnimi dejstvi. V čem ne morem biti najboljši in kaj poganja moj ekonomski stroj. V čem je strast, je jasno. Jasno pa je, da ravno ta strast tudi lahko zaslepi ostala dejstva.

No Comments »

April 25th 2007
Diskete, dinozavri in druge dotrajanosti

Posted under Izzivi prihodnosti & Inovativnost & Odličnost & Učenje

Dve vztrajnosti me presenečata. Ena vztrajnost so diskete (ki se sedaj res že poslavljajo), a resnično so vztrajale zelo dolgo. Zakaj preseneča ta vztrajnost? Diskete imajo nizko zmogljivost, so precej nezanesljive, veliko računalnikov že precej časa nima disketnega pogona.

fax.jpgDruga vztrajnost je fax. Večina podjetij še ima fax, večina prijav na različne dogodke, izdaja predračunov in še kaj je možna preko faxa. Faksiran dokument ima status na pol uradnega dokumenta. Če so diskete že skoraj izumrle, faxu še dobro kaže. In zakaj preseneča njegova vztrajnost. Ker pomeni nepotrebno delo: najprej printanje in potem faksiranje, ker je počasen, ker nimamo evidence poslanih faksov… Nekateri ljudje sploh ne morejo doumeti, da v svojem podjetju nimam faxa. Zgodilo se je že, da so mi fax poslali na navadno telefonsko številko in bili prepričani, da sem ga dobil.
Po vsej logiki glede na druge boljše možnosti bi oboje moralo že zdavnaj izumreti. Vsaj za diskete to že kar nekaj let napovedujejo. Z uvedbo USB ključkov se to res dogaja. CD-ji očitno niso bili dobra zamenjava. Kaj bo tisto, kar bo dokončno izpodrinilo fax. E-pošta je po moje dovolj dobra zamenjava. Zdi se mi, da je fax bolj stvar kulture kot tehnologije.

Kar pa pravzaprav hočem povedati, je nezanesljivost nekaterih napovedi. Vse okoliščine kažejo, da se mora nekaj spremeniti, da mora nekaj odmreti, pa se to vseeno ne zgodi. Že pred 20 leti so začeli napovedovati konec papirja, tiskanih knjig in časopisov. In ne samo da ni izumrlo, produkcija se je še povečala. Na ljubezni do papirja lahko zgradimo celo dobro podjetniško idejo: servis, kamor pošiljaš e-pošto in jo sprintajo ter pošljejo po navadni pošti. Na prvi pogled mi je delovala nenavadno, takoj nato pa sem pomislil, da bi kar uporabil to storitev. Prihranim čas – ni potrebno oditi na pošto. Vzporednice z e-trgovino so jasne. Tudi nekatere storitve, za katere bi si težko predstavljali, so lahko e-storitve.

Če se sedanjost noče spremeniti, jo lahko uporabimo. Ko pride prava stvar, potisne dotrajano v zgodovino. Do kdaj uporabljati in kdaj potisniti v zgodovino? Opuščanje preteklosti je tudi zelo težko.

No Comments »

« Prev - Next »