Dr. Žiga Turk je minister brez listnice pristojen za razvoj. Bil je urednik ene prvih računalniških revij v Sloveniji Mojega mikra, je redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Med ministri v slovenski vladi je edini, ki piše blog in na ta način komunicira z državljani. V pogovoru razmišlja o razvojnih izzivih Slovenije, inovativnosti, karierni orientaciji,…
Ali to, da pišete blog, po vaša prispeva k temu, da ste bolj uspešen minister za razvoj? Katere konkretne koristi za vaše delo vam prinaša pisanje bloga?
Prispeva, ker omogoča boljši stik z ljudmi. Omogoča mi tudi lažje komuniciranje z državljani, kar je ključna naloga politika - da državljane posluša in jim tudi pojasnjuje, kaj počne, kaj misli..
Kakšne načine uporabljate vi kot minister za prepoznavanje razvojnih izzivov države?
Identifikacija razvojnih izzivov je predmet razvojnega načrtovanja države, za kar je pristojna Služba Vlade RS za razvoj, na kateri sem minister. Razvojni dokumenti nastajajo v okviru ekspertnih skupin, v katere zberemo najboljše, ki jih v Sloveniji imamo. Svetovne trende najdem v knjigah, revijah, blogih oz. RSS kanalih. Trajnejši vtis so naredili Dan Pink, Richard Florida, Goldsmith oba Fridemana … In seveda prisluhnem ljudem, na blogu, v pisarni, ko mi pridejo predstaviti včasih zelo zanimive razvojne projekte, ali ko smo z Vlado na regijskih obiskih in obiščem razvojno naravnana podjetja. Vedno me zanimajo tudi tuje ocene, benchmarki, priporočila raznih tujih organizacij. Pri čemer sem tudi kritičen. Nekatere ocene temeljijo na metodološko zelo spornih pristopih, npr. anketah z zelo majhnimi vzorci.
Kateri so po vaše trije največji razvojni izzivi Slovenije ali povedano drugače, z razvojem katerih področij bi najbolj prispevali k temu, da bi prebivalci Slovenije dobro živeli in se dobro počutili in to danes in jutri.
V svetovnem merilu bi si za izzive od Pinka sposodil tri A-je (Asia, Automation, Abundance) in dodal še dva dodatna (Ageing, Atmosphere), ki sta morda najbolj pereča. V zvezi z okoljem mi manjka boljša beseda na “A”. Specifično Slovenski izziv je premajhno zaupanje v sposobnost posameznika, da bo sprejemal racionalne odločitve in seveda zanje prevzel tudi odgovornost. Po vsem političnem prostoru, predvsem pa na levici, so velika pričakovanja od intervencij države in prerazporejanja denarja. Prav tako se pri nas pod krinko sociale, ki mora imeti svoje mesto, pogosto skriva egalitarizem. Premalo je podjetniškega poguma in premalo zares svetlih podjetniških zgledov. Tranzicijske dobičkarje in ljudi, ki so s pametjo in delavnostjo prišli do premoženja, mečemo v isti - negativni - koš. Zgledi in ikone pa so tisto, kar mlade vleče v biznis.
Nalašč se izogibam vprašanjem katera področja bi morala Slovenija razvijati. Na to vprašanje bi morala dnevno odgovarjati borza. Slovenija pa bi morala “razvijati” delujočo, učinkovito pravno državo, prost, svoboden trg, enake možnosti vsem, kvalitetno izobrazbo … Področja so sicer našteta v strategiji razvoja Slovenije, manjkajo pa natančnejše sektorske strategije.
Verjetno se strinjate, da je inovativnost ena izmed ključnih elementov razvoja podjetja, države, družbe. Korak naprej lahko dosežemo le z načrtnim vzpodbujanjem inovativnosti. Kako ustvariti v Sloveniji inovacijsko klimo? Kaj v tej smeri pripravljate v vašem ministrstvu in v vladi?
Če je nekoč veljalo, da je potreba mati inovativnosti, velja danes ravno obratno. Inovativnost ustvarja nov trg in nove potrebe. Nujno je oblikovanje splošne klime naklonjene sprejemanju novosti in rezultatov razvoja na vseh področjih. Poleg oblikovanja klime, ki bo spodbudno vplivala na inovacijske aktivnosti je potrebno tudi ustrezno nagrajevanje izumov. Če je sistem nagrajevanja inovacij in pravice, ki izhajajo iz teh inovacij, v podjetjih relativno dobro urejen, pa to nekoliko manj velja za institucije znanja (univerze, raziskovalne institucije). Če naj navedemo primer, je Evropska komisija v aprilu 2007 izdala priporočila za izboljšanje prenosa znanja med raziskovanimi institucijami in univerzami na eni strani in podjetji na drugi strani. Urejeno pravno in finančno spodbudno okolje je bistvenega pomena za izboljšanje inovacijske klime. Nenazadnje ne gre pozabiti, da se inovacijski potenciali vedno skrivajo v ljudeh – inovacije so rezultat ustvarjalnih, radovednih, potrpežljivih, neobremenjeni posameznikov in skupin, ki izhajajo iz dobrih strokovnih podlag in načina razmišljanja, ki presega običajne miselne vzorce in okvirje.
Za pripravo politik, ki vključujejo ukrepe na področju spodbujanja tehnološkega razvoja in inovativnosti sta pristojni Ministrstvi za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in Ministrstvo za gospodarstvo. Ukrepe pa izvajajo Javna agencija za tehnološki razvoj, ki je v pristojnosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije in Slovenski podjetniški sklad, ki sta v pristojnosti Ministrstva za gospodarstvo. Naloge in ukrepi na področju spodbujanja inovativnosti so opredeljeni v Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006-2010, ki ga je sprejel Državni zbor. Omeniti pa velja tudi Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-2013, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo kot tudi Operativni program krepitve razvoja regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, ki prav tako vključuje ukrepe na področju spodbujanja tehnološkega razvoja in inovativnosti na nivoju države, ki bodo podlaga za črpanje sredstev strukturnih skladov (Evropskega sklada za regionalni razvoj). Nenazadnje ne gre pozabiti na Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, ki vključuje projekte, ki bodo spodbujali inovativnost na določenih geografskih oziroma poslovnih področjih (npr. gospodarska središča, trajnostna energija in energija vodika, nacionalna široko pasovna mreža itd.). Glede na številne ukrepe in akterje na področju spodbujanja tehnološkega razvoja in inovativnosti, je vloga Službe vlade za razvoj predvsem usmerjati in usklajevati aktivnosti različnih akterjev, za dosego čim boljših rezultatov.
Dejali ste, da je inovacija mati potrebe. To lahko razumemo tudi tako, da z inovacijami ustvarjamo umetne potrebe, na katere potem odgovarjamo. Kako lahko tako pojmovano inovativnost uskladimo s trajnostnim razvojem.
Nekdo mi je rekel, da za sedenje potrebujemo samo zadnjico, stol je pa že ustvarjena potreba. In to postaja vedno bolj očitno. Kupujemo stvari, brez katerih bi lahko podobno udobno živeli, reči, ki so malo boljše pa veliko dražje in še dobro, da je tako, ker sicer marsikdo ne bi imel dela. Skratka, pripravljeni smo plačati več kot zgolj funkcionalno vrednost izdelka - npr. metlico za WC za več kot Euro. Tudi ekološko naravnani izdelki stanejo več in to več je nekdo pripravljen plačati - če je tako vzgojen, če so take vrednote. Tudi zato je zelo pomembno, da svobodno tržno gospodarstvo delujejo v okolju, kjer svoboda ni edina vrednota, ampak je povezana tudi z odgovornostjo, v tem primeru do okolja. Okolje je ob primernem nivoju cen umazanih tehnologij tudi dobra razvojna priložnost. Ekološka sanacija in nova generacija ekološko sprejemljivejših izdelkov spet odpira delovna mesta in omogoča posle.
Večina mladih še po končani fakulteti ne ve natančno, kaj bi radi profesionalno počeli. Ste vi sami ob koncu fakultete vedeli? Karierna orientacija je precej neučinkovita? Vidite v tem kakšen izziv za svoj resor, glede na to da področje prav gotovo posega na več resorjev in vsebuje veliko razvojnih semen?
Tik po koncu študija sem bil pred dilemo, ali naj profesionalno nadaljujem z urejanjem revije Moj mikro, ali pa naj bom mladi raziskovalec na fakulteti. Odločil sem se za slednje in ni mi žal. Karierna orientacija bi se izboljšala, če bi bilo več sodelovanja med univerzitetnim in zasebnim sektorjem, veliko je na tem področju tudi priložnosti za zasebno iniciativo, saj ob pomanjkanju delovne sile to postaja lahko dober posel. Več iniciative bi lahko pokazala tudi študentska društva, agencije za zaposlovanje, agencije za kadrovanje … in seveda, če vse to odpove, se mora vmešati še država. Ki vendarle že nudi kar nekaj informacij o perspektivnih in manj perspektivnih poklicih, usmerja število vpisnih mest … in ljudem je treba dati na voljo informacijo za to, da se lahko odločijo, da so potem za svojo odločitev lahko tudi odgovorni.
Gospod minister hvala za ta pogovor. Želim vam, da bi dobro vodili in usmerjali razvoj - vašega osebnega, Vladne službe za razvoj, Slovenije.
