Ženska je kot žaga

Danes sem z električno vbodno žago žagal robove mize. Moral sem vleči dober meter ravne linije. Bistveno bolj zapleteno kot sem predvideval. Kar naenkrat je začelo žago vleči iz zrisane linije in bolj kot sem se trudil vrniti nazaj, bolj me je vleklo ven iz linije. Za trenutek sem pozabil na g. Newtona in njegovo akcijo, ki je enaka reakciji.

Ko pa sem se ob začetku iztirjanja še malo iztiril in potem počasi in rahlo usmeril žagin list proti začrtani liniji,  sem brez težav držal linijo. Asociacija z naslovom je očitna. Pa saj to ne velja le za ženske, ampak za vse. Tudi pri otrocih je to zelo očitno. Ko se začnejo stvari odvijati v nasprotno in nezaželeno smer,  vračanje nazaj na silo obrodi še večji odpor. In potem je vrnitev v želeni tir izjemno težka . Če  malo popustiš pa se ženska, otrok in žaga skorajda sami vrnejo v svojo linijo.

Ob žaganju sem danes doživel še kratek stik z otrokoma. V nekem trenutku, me je začelo jeziti njuno obnašanje. Preden sem se sam zavedal te jeze, sta jo otroka že prepoznal in začela špičiti falotarije in bolj kot sem jih želel preprečiti in seveda bolj kot sem se jezil, bolj sta bila rušilna. Kako težko se je v takšnem trenutku umakniti in malo popustiti.

In kar se mi zdi še posebej pomembno: otroci že 10 sekund pred mojo jezo, to jezo prepoznajo in prilijejo olja nanjo. Tudi za ženske to velja in seveda za večino drugih ljudi in naših sodelavcev. Ne vem, kako je  s tem pri žagi.