V četrtek sem bil z avtom v Budimpešti. Ko sva z Matejem ‘izgubila’ stik z Google Maps navodili, sva se po kakšni ulici peljala tudi dvakrat. V nekem trenutku bi morala polkrožno obrniti. V Sloveniji sem navajen znakov za prepovedano polkrožno zavijanje. Ker je bila cesta precej široka in z več voznimi pasovi, sem bil prepričan, da tako ali tako ne bo mogoče polkrožno zaviti. In kar naenkrat zasveti na semaforju zelena s puščico, ki kaže dovoljenje za polkrožno zavijanje. Hej, tudi to se da!
Stvar, ki me je v danem trenutku najprej razveselila in nato navdušila. Eno tečno prepoved se da obrniti na glavo. Da se poiskati alternativo. Ni nujno, da je vedno prepovedano polkrožno zavijanje. Dobro pa je, če damo to obliko zavijanje pod kontrolo in semafor naredi prav to.
Iti ven iz okvira
Včasih – dovolj pogosto - je potrebno iti ven, da vidimo, da so drugje lahko stvari bistveno drugačne. Tujina skoraj vedno postreže s tem drugačnim pogledom. Ven pa lahko gremo tudi na druge načine:
- ekskurzija (izlet) v okolje, kjer počnejo druge stvar kot mi (druga panoga, druga institucija,…)
- poiščemo in poslušamo kakšno predavanje na spletu
- preberemo knjigo, ki prinaša nove poglede.
Iz prepoznanega koncepta do nove rešitve
Lahko pa samo načrtno stopimo iz okvira. Ena od možnosti je, da pri dani rešitvi preverimo, kaj je koncept rešitve. Pri znaku prepovedano polkrožno zavijanje je koncept rešitve varnost in preprečevanje trkov. Lahko se vprašamo, kako bi koncept zagotovili še na druge načine. Prej omenjeni semafor je ena takšnih alternativ. Alternativa, ki na nek način olajša življenje.