Nekateri ljudje imajo izjemen dar, da mislijo, da poznajo odgovore na vsa vprašanje in rešitve vseh problemov, ki jih imajo ljudje. Najhuje pa je, tem ljudem te odgovore in rešitve tudi povedo. S tem sporočajo naslednjo ključno stvar:
Jaz sem pameten in obvladam stvari, ti pa nimaš pojma.

Sončnice
Oseba, ki ima bolj nizko samopodobo, mi je pripovedovala, kako ji njena mama razlaga rešitve tudi najbolj osnovnih stvari. Na vsak način pa ima za vsak njen problem pripravljeno rešitev. In ta oseba prav čuti, kako ji vsaka takšna instant rešitev še malo zniža njeno samopodobo.
Ti pametni ljudje so pravzaprav rušilci in uničevalci. Pogosto še ponudijo, da bodo stvar naredili namesto drugega. In tukaj se skriva še dodatno sporočilo . Jaz znam in ti ne znaš. Kakdarkoli kaj rabiš, pridi k meni in bom naredil namesto tebe.
To se dogajaj tudi v podjetjih v odnosu šef – podrejeni. Namesto, da bi šef vrnil problem nazaj podrejenemu, ga prevzame in si ga naloži na svoje rame. Obremeni sebe in da prej omenjeno sporočilo drugemu.
Aktivno poslušanje in delegiranje sta izjemno uspešni metodi učenja. Ko nam nekdo servira že pripravljene, pa čeprav odlične jedi, nam to ne bo nikakor pomagalo, da bi se naučili kuhati.

Mogoče si malce zamešal razliko med pametovanjem in tem, da vse narediš sam (namesto drugih), ker znaš sam najbolje.
V prvem primeru in osebi z nizko samopodobo je problem v osebi z nizko samopodobo in ne v njeni materi (ki ji itak ne bo nikoli potegnilo, da karkoli dela narobe). Ampak se mora postaviti sama na svoje noge, ločeno od svoje matere.
V drugem primeru pa…hja, je nekako na slabšem tisti, ki vse prevzame nase. Naučiti svojega zaposlenega loviti ribe in tako ujeti dvakrat več rib je definitivno bolj učinkovito kot pa imeti na voljo dodaten par rok, ki nič ne naredi (ne zna narediti).
Nenazadnje pa mislim, da če ima nekdo nekaj pametnega povedati, naj to vedno pove. V nasprotnem primeru pa…bo naredil isto=)
@Anej Pameten = ‘Pameten’ v smislu da misliš, da vse veš in da vse zmoreš. Ljudje pa skoraj nikoli ne želijo nasvetov. Nasveti vzbudijo odpor.
Problem je seveda tudi pri osebah z nizko samopodobo. Najboljše je, če lahko vse, kar ti drugi povedal, nevtralno poslušaš in potem narediš po svoje. A če smo na drugi strani – tisti, ki se začutimo, da bi dali nasvet drugemu , se je po mojem smiselno malo ustaviti. In če imaš res, kaj pametnega za povedati, se ustavi še za dalj časa in razmisli, kako bi povedal. Še najbolj pametne stvari lahko gredo mimo tistega, ki mu je namenjeno in morda tudi povzročijo nasprotno, kot smo želeli.