Danes sem imel predavanje za starše devetošolcev z naslovom “Sopotniki na poklicni poti mladih.“ Na tovrstnih predavanjih govorim med drugim o pomenu izkušenj, ki jih ti mladi fantje in dekleta doživijo. Izkušnja je bistvena pri načrtovanju karierne poti. Izkušnja pomeni delovno prakso, prostovoljno delo, hobi, sodelovanje na natečaju ali tekmovanju,… Samo skozi izkušnjo lahko resnično vidimo, ali smo v stvari dobri, kako dobri smo in v katerih sposobnostih še posebej. Hkrati pa skozi izkušnjo doživimo kup občutkov, ki nam povedo, če nas opravilo oz. naloga veseli in če morda celo prebuja našo strast. Starši, vzgojitelji ter učitelji pa smo poklicani, da takšne izkušnje omogočimo otrokom in jih vzpodbujamo k udeležbi.
Drugi pomemben element pa je ogledalo, ki nam ga podržijo ostali. To je povratna informacija, ki jo dobimo od ljudi okrog nas. In glej ga šmenta. Po končanem predavanju stopi k meni dekle, nekaj devetošolcev je bili s starši, in mi reče: “Ful ste bli dobri.” Ena najmočnejših pohval, ki sem jih doživel in seveda presenetljiva gesta tega dekleta. In ta povratna informacija je močno vzpodbudila moje razmišljanje o tem segmentu (karierna orientacija) mojega kariernega delovanja. Dobil sem konkreten impulz veselja in zagona za to delo. In ravno ta povratna informacija ter moji občutki in razmišljanje ob tem, so svojevrstna potrditev izjemnega pomena povratnih informacij.
In to dekle mi je odličen zgled: če ti je to, kar nekdo naredi všeč, pojdi do njega in mu to povej. Morda boš bistveno prispeval k njegovemu kariernemu razvoju. Najmanj, kar bo, mu boš polepšal dan. Tudi na delovnem mestu to brez izjeme drži. Pohvale ustvarjajo navdušene zaposlene, kot pravi Blanchard in Bowles v knjigi Gung Ho.
Zadnjič sem v enem izmed brezplačnih časnikov prebrala izjavo predsednika republike, kjer je navedeno, da smo bili v zgodovini Slovenci podložen narod in nismo znali o sebi misliti nič dobrega, predvsem se nismo znali ceniti. In da se nam ta pesimizem še danes pozna. Morda je že skrajni čas, da pričnemo pohvale bolj pogosto uporabljati, saj je njihova moč neprecenljiva. Pa vsekakor pozabimo na pregovor lasta hvala se pod mizo vala in si vsake toliko tudi sami sebi polepšajmo dan
wel, well, well, bi se kdo v tej naši lepi deželici že končno začel ukvarjati z dejavnji? Ne vem, kako bomo z besedami, obrnjeno na kakršenkoli način že dosegli karkoli (v mojem razumevanju tematike, s katero se ukvarjam preko 15 let, uspešno, se mi zdi).
In še ena zanimivost… kdo ima čas pisati o svojih “vrhunskih dosežkih”? Odgovor res ni težak, saj eni delajo na njih, drugi pa se navadno vsaj s povzemanjem ali kako drugače celo lastijo dosežke drugih in s tem postanejo hudi frajerji.
Polona: Pohvale drugim in sebi, so odlične. Je pa težko eno in drugo, oz. se moramo tega navaditi.
Gaja: Se strinjam, da na koncu mora biti akcija. Brez tega je vse ostalo malo ali pa nič vredno. Beseda pa tudi niso zanemarljive, saj dvigajo in vzpodbujajo in so orodje sodelovanja.
Osebno se mi zdi pomembno in potrebno delati in o tem tudi pisati. Tudi na tak način lahko prideš do sodelavcev ali do drugih virov za delo.
Tudi na blogu pa mora biti vsaj po moje pravo razmerej med povzemanjem in lastnim ustvarjanjem.
[...] vzpodbujali k pridobivanju izkušenj na tistih področjih, ki so jim vsaj približno zanimiva. Samo skozi izkušnje lahko namreč najbolj uspešno ugotovimo svoje sposobnosti (v čem smo lahko res dobri) in svoje [...]