Od otrok se lahko učimo nekaterih prvinskih in izjemno uporabnih stvari. Sin David je bil z nono in nonotom v tgovini. Tam ga je izjemno navdušila hruška-kamion, igrača seveda. Strašno si jo je želel. Še isti dan sta nono in nova hruško kupila kot darilo za božič in jo tudi precej dobro skrila v njihovi kleti.
Popoldan je nono nekaj iskal v kleti in David se mu je pridružil. Rekel je, da on išče nekaj drugega in res je vztrajno iskal ter našel hruško. Božiček je bil letos zgoden.
David ni nikoli prej iskal v karkoli v kleti in verjamem, da ga je usmerjala neka vrste prvinska intuicija. Intuicija pa je lahko zelo močna stvar tudi v vsakdanjem in voditeljskem življenju. Navajeni smo se odločati na podlagi razmišljanje i in argumentov, ki temeljijo na vzročno posledičnih povezavah. Naša podzavest pa zelo pogosto pozna prave odgovore in odločitve.
Zelo zanimiv način urjenja intuicije je opisan v knjigi The highst goal. Začnemo pri preprostih odločitvah, ki imajo izbiro DA ali NE. Vzamemo kovanec in definiramo, katera stran pomeni da in katera ne. Žrebamo s kovancem in potem prisluhnemo občutkom ob izžrebani odločitvi. Če so občutki dobri, če nas izbira zadovoljuje in pomirja, je to prava odločitev. če nas izbira vznemirja in občutki niso dobri, je prava odločitev nasprotna od izžrebane. Stvar deluje – preverjeno.
Razvoj intuicije zahteva tovrstno vajo, pa tudi razmislek o našem siceršnjem odločanju in o že sprejetih odločitvah. Počasi kovanec ni več potreben. Postane tako spontano kot je pri otrocih
