In seveda veliko steklenih kozarcev polomimo. Nekaj časa smo bili skoraj brez njih, sedaj pa smo zopet na zadovoljivem številu. Za steklene kozarce se nismo odločili zelo načrtno in preračunljivo. Plastičnih praktično nismo imeli, potem smo videli, da jih otroci dovolj suvereno uporabljajo. Bistveno lažje jih je dobro očistiti in še več dobrih razlogov obstaja.
Eden od dobrih razlogov je ta, da otroci vidijo, da če kozarec pade na tla, se razbije. Drugi je ta, da razbit kozarec ni katastrofa. Sedaj sem mi tudi zdi, da stekleni kozarci pomenijo graditev zaupanja do otroka. Zmoreš! Ne gre sicer vedno, a v glavnem zmoreš. In tu tudi ne gre za to, da so napake dovolejne, ni pa dovoljeno njihovo ponavljanje. Ali pa morda. Skoraj vsak razbit kozarec je namreč posledica drugačne napake. Bistvena stvar je ta, da se otroci učijo uporabljati steklene kozarce. Zakonitosti uporabe so namreč bistveno drugačne kot pri plastičnih. In v večini primerov večina ljudi uporablja steklene kozarce.
Ali in kako uporabljajo “steklene kozarce” zaposleni v podjetjih in drugih organizacijah. V tem primeru gre še bolj za graditev zaupanja in še bolj za človeško dostojanstvo. Seveda ne gre tukaj za steklene kozarce. Ali pa tudi. Zanimivo bi bilo vedeti, iz česa (lahko) pijejo zaposleni v različnih podjetjih. A je razlika glede kozarcev pri vodstvu in pri proizvodnih delavcih? Še bolj gre za uporabo različnih orodij in naprav. Še posebej takšnih bolj ‘krhkih’. Razumem, da is pri nekaterih ne moremo dovoliti napake. A takšnih ni tako veliko in tudi takšne se morajo ljudje naučiti uporabljati.
