Optimizem ali v Muri šivajo najboljše obleke

V današnjih Financah je opisana Murina kalvarija, ki menda traja že 10 let. Ne mislim tega strokovno analizirati in ponuditi optimalnih rešitev. Eno pa sem prepričan: ali so teh 10 let vodili Muro sami nesposobni ljudje, ali nihče ni imel interesa, da bi kaj radikalnega naredil ali pa so bili interesi nekaterih ljudi tako močni, da so pretehtali vse ostalo. Na portalu Inovativni pogledi sem pisal o optimizmu in vplivu inovativnosti v težavnih časih. Članek v Financah o družinskem podjetju Titan iz Prekmurja , ki uspešno šiva obleke po meri, kaže da se da delati drugače. Oče Titan in hkrati direktor podjetja je dolga leta delal prav v Muri.

Kar se spomnim, je Mura gradila svojo znamko na kvaliteti. Tej kvaliteti je sledila tudi relativno visoka cena. Enako kvaliteto in nižjo ceno pa lahko zagotovi marsikdo. Mura na žalost  ob zunanjih spremembah ni spremenila svojega poslovnega modela. Sam bi si z lahkoto predstavljal Muro, ki postavlja tekstilne tovarne v Vietnamu, Indiji, Pakistanu, ali pa svetuje podjetjem v teh in še drugih državah, kako optimalno rganizirati proizvodnjo. Obstajo pa tudi v Evropi zelo uspešna tekstilna podjetja kot sta H&M in Zara. Res pa je, da v teh dveh podjetjih v največji meri oblek sploh ne šivajo. Razmere so se spremnile tako, da poslovni model uspešnega evropskega tekstilneg apodjetja  ne more temeljiti  na kvalitetnem šivanju v domači proizvodnji. In vsake toliko je potrebno spremniti poslovni model. Prav zaro, ker se vse ostalo spreminja.

Pravijo, da je ena redkih vrednosti podjetja blagovna znamka Mura. Bi se kar strinjal s tem. Paziti, pa je potrebno, da ljudje te znamke ne pozabijo. In seveda je potrebno razmišljati o trajnostni ekonomiki in ne o trenutkovni ekonomiki. In razmišljati je potrebno o celotnem Pomurju in ne samo o Muri. Ven pade nekaj točk, na katere je potrebno biti pozoren:

• verjetno so potrebne radikalne spremembe
• svet se spreminja in sprememba poslovnega modela je nujna
• tudi zaposleni kaj vedo o potrebnih spremembah (kolektivna inteligenca); prav neverjeten je potencial  več kot 1000 zaposlenih, če bi jih vprašali oz prosili, da prispevajo svoje predloge za reševanje Mure.
• tudi ostali ljudje kaj vedo o potrebnih spremembah; v Muro pa vedno pride nek vrhunski krizni manager kot čarobni rešitelj
•  spremembe niso enkrat za vselej – vsake toliko je potreben nov preboj; samo izboljšave ne zadoščajo.

Vem, da je Mura kompleksna zgodba in vem, da so v ozadju zelo različni interesi. Pa vendar mora interes nekega skupnega dobrega, ki je v tem primeru zelo konkreten – poslovanje z dobičkom, ki prinaša zaposlitev določenemu številu ljudi in preživetje še večjemu številu ljudi ter nenazadnje tudi korist za vse lastnike, biti dovolj močan, da se naredi nekaj konkretnega.