Danes sem srečal v trgovini znanko, ki je tam zaposlena. Povedal mi je, da gre čez en mesec vstran, ker oni zgoraj (vodstvo) ne vedo kaj hočejo. A je to možno, da vodstvo ne ve kaj hoče ali pa samo tisto, kar hoče vodstvo ni usklajeno s tistim, kar hočejo zaposleni. Možno je tudi, da to kar hoče vodstvo, ni usklajeno s tistim, kar hočejo stranke. Seveda še vedno obstaja možnost, da vodstvo resnično ne ve kaj hoče.
Vse troje so hudi grehi vodstva in si sladijo po naslednji lestvici:
- vodstvo ne ve kaj hoče
- kar hoče vodstvo ni skladno s tem, kar hočejo zaposlenih
- kar hoče vodstvo, ni skladno s tem, kar hočejo stranke.
Prva stvar ni nikoli prisotna v absolutni obliki. Vodstvo skoraj vedno zna povedati, kaj hoče. Bistveno težje pa ugotoviti, kaj res hočejo, kakšno je poslanstvo in vizija, ki ju je vodstvo postavilo.
Skladnost hotenja vodstva in zaposlenih je pogosto redkost v podjetjih. Direktor uspešnega slovenskega podjetja Mimovrste Jugoslav Petković je rekel, da mnoga podjetja pravijo, da so za njih stranke številka ena. On pa pravi, da so za njih zaposleni št. 1 in strank št. 2. In upam si trditi, da je to ena izmed temeljnih skrivnosti uspeha Mimovrste.
Žalostno a ne tako redko vodstvo želi nekaj, kar sploh ni skladno s tem kar hočejo stranke. Odlična knjiga Plapolajoče zastave o ustvarjanju navdušenih strank svetuje izdelavo vizije popolnosti podjetja, ki se osredotoča na stranke in potem to vizijo preoblikovati skladno z vizijo strank. To je bistvo. In to je težko, ker:
- smo sebični in mislimo, da smo najpametnejši in sami vemo, kaj je prav
- ker nimamo časa, da bi se ukvarjali z vizijo strank,
- ker nas morda sploh ne zanimajo stranke
Sam sploh nisem imun na to. Tako lepo je uresničevati neko svojo čudovito vizijo ali zgolj idejo in pri tem pozabiti, kaj sploh hočem. Glavna ovira je egocentrično razmišljanje: „Kako naj dosežem to, kar hočem?“ Odlično vprašanje iz knjige Odkrivanje poklicnega cilja in strategija njegovega uresničevanja, ki me nagovarja in gre v nasprotno smer pa je: „Kako pomagati nekomu drugemu, da doseže tisto, kar hoče? In to bolje in hitreje, kot bi zmogel sam? Kaj naredim, da bom zanj koristen, morda celo nepogrešljiv?“ Zdi se mi, da to vprašanje ponuja odgovore na vse tri grehe vodstva in seveda tudi greh malih podjetnikov. In prepričan sem, da je to vpršanje tudi cepivo proti sedanji in vsem ostalim krizam.
