Včeraj smo na ptujskem karnevalu videli vlak. V resnici je bil traktor namaskiran v vlak. In to, da se je traktor namaskiral v vlak, je bilo mojemu 3-letnemu sinu še posebej všeč. Vlak je v resnici predstavljal rudarski vlakec in s tem sedanjost in prihodnost slovenskega rudarstva.
Imamo torej pust, maskiranje ter rudarstvo. Z masko postanemo bolj sproščeni in bolj samozavestni. V realnosti nam tega manjka. Bral sem o razvoju poslovanja na internetu. Internet je lahko neke vrste maska, ki nam da samozavest za podjetniški nastop in to morda celo na globalnem trgu.
Če ne bomo več rudarili in kopali premoga, živega srebra, urana in še česa, pa lahko še vedno rudarimo. Veliko se že rudari s podatki. Sam pa predlagam rudarjenje idej. Tiste ideje, ki so na površju, smo v veliki večini že odkrili. Sedaj je potrebno kopanje v globino in trdo delo. Še posebej na področju štirih stebrov - trajnostnega razvoja, izobraževanja, odnosov in sodelovanja med ljudmi potrebujemo nove pristope, ki jih ne moremo kar odtrgati z drevesa. Vsi ti lahko dostopni in tudi bolj skriti sadeži so obrani. Potrebno je odriniti na globoko. Prepričan sem, da bomo v globini tega rudnika odkrili, da so trajnostni razvoj, izobraževanje in odnosi izjemno prepleteni.
Eno od teh prepletenosti odkrivam znotraj trajnovativnosti – združevanje trajnostnega razvoja in inovativnosti.
Druga takšna prepletenost pa se kaže v Podjetju 2.o, kjer so izjemno povezani izobraževanje oz. ustvarjanje in upravljanje znanja ter sodelovanje.
Prav zanima me, kje se vsi štirje stebri prepletejo med sabo. Pristna skupnost je dober kandidat za to. Različne eko vasi kažejo tudi praktične izkušnje. Navsezadnje je tudi podjetje lahko takšna skupnost. Ne more in ne sme pa biti utemljeno le oz. predvsem na dobičku.Morda so socialna podjeta, o katerih sem pisal bliže temu idealu. Družina je definitivno oblika takšnega prepletanja. Zopet ne sama po sebi.
Povezava teh štirih stebrov morda tudi daje odgovor na izzive sedanje krize. A lahko pričakujemo stalno rast na način in v obliki kot smo jo bili vajeni. Težko pa se odpovemo temu tako enostavnemu idealu. Popolnoma jasno pa nam je, da tam nekje pri 16-stih ali 17-stih letih človek neha rasti v višino. Govorimo le še o sebnostni rasti. Kakšna rast je torej alternativa sedanji gospodarski rasti?
Svetovni spelt lahko precej pomaga pri tem rudarjenju in povezovanju štirih stebrov. A Facebook seveda ne more rešiti sveta.
In da se zopet vrnem na pust. S sinom rada prebirava zgodbo o klovnu Avgustu. Avgust je bil žalosten in rahlo zamorjen mož. Ko pa je našel in si nadel rdeči klovnovski nos, je postal klovn in svet okrog njega se je iz turobne sivine spremenil v pisano mavrico.
Rdeč klovnoski nos lahko pisano obarva svet. Traktor namaskiran v vlak pa ne more drveti s hitrosjo 70 km/h ali celo več po tirih.
