V teh dneh se govori o odhodu Jobsa iz Appla. Mnogi ugibajo, kakšen učinek bo to imelo na Apple. Sam ne bom ugibal, vem pa tudi ne. Zato ker ne vem kašen stil vodenja je Jobs uporabljal. Navzven je bil nedvomno karizmatičen in prepričljiv. Če pa bo njegov odhod pomenih hudi padec za Apple, potem je bil izjemno slab voditelj.
Lahko razumem, da v podjetju z nekaj zaposlenimi, ki obstaja nekaj let, pomeni odhod ustanovitelja – direktorja katastrofo. V enem najbolj oboževanih podjetij, velikem in inovativnem Applu pa se to ne bi smelo zgoditi. Zunanja podoba se sicer lahko kaže takšna, kot da vse sloni na Jobsu. Apple pač lovi v jadra veter njgove karizme. V operativnem in strateškem smislu, pa to ne sme (ne bi smel) biti udarec za Apple. Res pa ima Apple že eno travmatično izkušnjo z Jobsovim odhodom. Prav zato bi se moral sedaj ustrezno pripraviti.
Sem se spomnil podjetja, mislim, da je GoreTex, kjer imajo vsi zaposleni naziv sodelavec. Zunanji obiskovalec izjemno težko ugotovi, kdo je ta glavni. In podjetje odlično deluje.
Navsezadnje pa so obstale in se razvijale naprej družbe, ki so jih zapustili še bistveno bolj karizmatični voditelji. Nihče ni nenadomestljiv. Sprehod po pokopališču nas potrdi v tem. So pa se nekateri pokojniki bolje pripravili na odhod in bolj pripravili tudi “žalujoče ostale”, nekaterim pa to ni uspelo.
Pravzaprav se o Jobsovem odhodu iz Apple, —po mojem mnenju neutemeljeno in prenapihnjeno—, špekulira že najmanj pol leta.
Jobs je 5. januarja letos v javnost poslal pismo, v katerem je “povedal več kot je želel” in zanikal morebiten odhod:
http://www.apple.com/pr/library/2009/01/05sjletter.html
Jobsov odhod za Apple niti približno ne bi bila katastrofa. Res je sicer, da del Applovih kupcev, bolj kot blagovni znamki Apple, zaupa “blagovni znamki” Steve Jobs in viziji, ki jo slednji predstavlja. A če bo Apple, po Jobsovem odhodu (in Jobs enkrat pač bo odšel), obdržal isto vizijo in nadaljeval po isti poti, ne vidim razlogov, da bi prišlo do katastrofe.
LP
Milan, tudi sam verjamem, da pri Applu razmišljajo o času po Jobsu. Mi pa je bila zanimiva reakcija medijev in precej enostransko usmerjenih komentarjev in ugibanj.
Hotel pa sem na tem primeru izpostaviti izziv in problem karizmatičnega vodje in prevelikega navezovanja nanj in njegove sposobnosti. In tega je v podjetjih tudi veliko. In včasih niti ne gre za karizmatične vodje.
Dober članek. Ja, vzgoja sodelavcev je ključna naloga voditelja. Sam se pred leti zgražal, ko je predsednik uprave Krke Miloš Kovačič stalno poudarjal, da ima pripraljenega naslednika: sedanjega predsednika uprave Jožeta Colariča. Skoraj se mi je zdelo kot v kakšnih kraljevih družinah. Pa se je izkazalo za odlično: vsaj Krki gre odlično.
Aleš – Skrb za nasledstvo je zelo dobra stvar in nujna va naši kulturi. Po drugi strani pa je vprašljivo staviti le na enega konja. Običajno pa direktorji v velikih podjetjih (če že) vzgajajo le enega naslednika.
Zanimivo se mi zdi razmišljati o neke sorte samoorganizirajoči kulturi, ki zelo hitro nadomesti “izpad” kateregakoli posameznika.