- Strasti na TV SLO bodo menda umaknili in risanka se vrača na isto uro, kot je bila prej. Do tega je v veliki meri pripeljala spletna peticija, ki jo je podprlo precej ljudi.
- Barack Obama je do svoje zmage na volitvah prijazdil tudi na valovih Spleta 2.0. Uporabil je praktično vse možne kanale in precej verjetno jih bo uporabljal tudi kot predsednik.
- Palestinci in Izraelci se obstreljujejo brez pardona. Bomba za bombo, zob za zob.
- Kriza jemlje ljudem domove, prepolavlja prihranke in pušča ljudi brez služb.
- Grameen s povezanimi podjetji, daje mikrokredite najbolj revnim, skrbi za IKT podporo njim, prinaša jim možnost učinkovite rabe energije in se iz Bangladeša širi tudi v svet.
A so te štiri stvari sploh povezane med sabo? Prva stvar govori o moči množic, ki lahko s pomočjo spleta dosežejo neverjetno veliko. Druga stvar je samo nadgradnja prve: kako lahko posameznik uporabi množice za dosego svojih (plemenitih) ciljev. Tretja stvar govori o nemoči množic. Ogromno ljudem se zdi morija v Gazi in okolici nesprejemljiva, a izgelda, da se ne da veliko narediti. Četrta in peta stvar govorita podobno in dodajata še to, kako lahko dejanja peščice ljudi pripelje do izjemnih posledic za praktično celoten svet – pozitivnih ali negativnih.
Vse štire reči se mi zdijo povezane, vidim neko skupno korenino, a mi ni še popolnoma jasno, zakaj gre. Nekako izgleda, da z dovolj denarja in / ali znanja lahko množice pripraviš do tega da ti sledijo. A to je uspelo že Hitlerju, Gandiju in Lutru Kingu. Lahko gre torej za dobro ali slabo stvar. In tehnologija je vedno le pripomoček.
Vedno bolj se mi zdi, da je skupni imenovalec vsega izjemni človek z izjemno predanostjo in jasno vizijo. Samo tako se dosegajo spremembe. Tehnologija je samo vzvod, ki poveča silo, ki izboljša učinkovitost in prihrani temu izjemnemu človeku nekaj energije.
Trije ljudje mi prihajo na misel.
Martin Luther King je v svojem znamenitem govoru sanjal oz. imel vizijo.
Gandi je rekel: “Mi moramo biti sprememba, ki jo iščemo v svetu.”
In obadva King in Gandi sta bila sama tista spremeba, ki sta jo iskala in obadva sta imela vizijo. Oba sta za sabo potegnila množice. in oba sta uporabila enako orožje: vztrajno in dosledno nenasilje. In seveda nobeden od njiju ni bil nek pomehkužen “nenasilnež”. Ostra misel, ostre besede, jasna vizija, nepopustljiva vztrajnost, jima je omogočila doseči to, kar si težko predstavljamo, da lahko naredi posameznik.
Tretja oseba je Barack Obama. Zato, ker je ravno prišel na najbolj vroč stol na svetu. Ker je svet v godlji in ne samo zaradi sedanje krize in ker hočeš nočeš imajo ZDA še vedno potencial in dejanski formalni ter neformalni vpliv, da jim svet sledi. Obama sanja in ima vizijo. Ni pa še pokazal ali zmore tudi sam biti spremeba, ki jo išče. In ni še mogel pokazati nepopustljive vztrajnosti tudi za ceno izgube naslednjih volitev.
Obama ima seveda potencial, da stvari premagne. Zatiranje črncev v ZDA je v 60-tih letih izgledalo praktično nespremenljivo. Prevlada Anglije v Indiji pa je tudi imelo podobo večnosti. King in Gandi sta uspela voditi to spremembo. Obama pa se mora seveda šele izkazati. In nikakor mu ne bo lahko.
Če sami nismo takšni izjemni ljudje, je največ kar lahko naredimo, da takšne izjemne ljudi vzgajamo. In to je dovolj zahtevna naloga.
Tudi palestinsko – izrazelski spor bi zmogel premostiti pravi voditelj. Ali?
Odlično! Kot pravi Covey v 8 navadi: Vizija, disciplina in strast vladajo svetu. Samo od vesti je odvisno ali je to vladanje v pravo smer ali ne.
Bomo videli Obamo, kako “močan” je na področju vesti. Vizijo, disciplino in strast ima …
Ja Aleš Obama bo odlična študija primera voditeljstva.
A je lahko to definicija vesti? Človek ravna po vesti takrat kadar je sam tista sprememba, ki jo išče v svetu.
Vest: Dobra definicija, samo ni popolna. Vest je po moje enostavno tisti notranji glas ali zavedanje kaj je prav in kaj ne. Ko enostavno vemo, da je nekaj prav.
Covey pravi da je vest “glas Boga svojim otrokom.” Vest je spet po Coveyu je tudi žrtvovanje svojega ega za nekaj boljšega.
Še z Wikipedie: “Conscience is an ability or a faculty that distinguishes whether one’s actions are right or wrong. In plain English, it is a person’s inner sense of what is right or what is wrong morally. It leads to feelings of remorse when one does things that go against his/her moral values, and to feelings of rectitude or integrity when one’s actions conform to our moral values. It is also the attitude which informs one’s moral judgment before performing any action. The extent to which such moral judgments are based in reason has been a matter of controversy almost throughout the history of Western philosophy.” http://en.wikipedia.org/wiki/Conscience
Barack je.
Pa Grameen.
Hvala Matej. Popravljeno.
Aleš. Nisem mislil, da je popolna definicija vesti. Se pa mi je zazdelo, da če delaš tudi sam tisto, kar v bistvo hočeš doseči, je to tista notranja skladnost. Delaš, kar govoriš. Govoriš, kar misliš. Misliš tisto, kar je dobro…
dobro napisano. he…, k definiciji vesti bi lahko dodali kolektivno nezavedno in še kaj…
in prav tako je od energije množic odvisno kakšnemu tipu voditelja bo sledila
Jernej. Glede energije množic in verjetno tudi glede tega kakšne vrste posamezniki in s kakšno vzgojo sestavljajo te množice je gotovo odvisno komu bodo sledili. Sem poslušal oddajo o raziskavi balkanskih minulih krvavih obračunavanj in je bilo rečeno, da je to možno zato, ker so ti ljudje imeli tradicionalno avtoritarno vzgojo in ko se je pojavil nekdo dovolj močan, so mu sledili. Kaj je ponujal niti ni bilo pomembno.
Bistveno teže je za sabo potegniti misleče in demokratično vzgojene ljudske množice.
Lep zapis.
Sam menim, da se precenjujemo. Vsi skupaj. Gre za to, da si pripisujemo neko posebej dramatično vlogo, ne opazimo pa, da je bilo že ničkolikokrat enako. Smo kot mravljišče, ki pa se ne zna videti od zunaj, ampak mu je edina perspektiva mravljična. Trenutno je naše mravljišče pod precej visokim stresom, pa še kar rinemo in rinemo naprej v isti smeri. Da bi se malo ustavili, jok, to pa ne pride v upoštev.
Po drugi strani pa se zopet podcenjujemo. Sebe vidimo kot neke krhke organizme, od katerih ni pa ja nič odvisno. Opa, jok. Vsak trenutek smo postavljeni pred izbiro. Že to, katere besede zapustijo naše ustnice, je zelo pod našim nadzorom. In ima vpliv. Lahko ogromen. Prava beseda na pravem mestu je kot Hugojev slavni stavek, da nič na svetu ne more ustaviti ideje, katere čas je prišel.
Kaj je torej pomembneje, Barack človek ali Barack ideja? Sam se tu postavim jasno in glasno za Baracka kot človeka. Kajti če se postavim za njega kot idejo, potem zanikam drugim pravico, da je na njih najpomembnejše to, da so ljudje, ampak iščem v njih idejo. Ko ideje ne najdem, jih zavržem. Če idejo najdem, jo poskušam abstrahirati in narediti za sveto. Vzgojim ideal, h kateremu napake ne sodijo.
Če nasprotno sprejmem Baracka kot človeka, vnaprej sprejmem njegove napake. In od njega ne pričakujem perfekcije. Ne pričakujem stroja. Hej, še od stroja ne pričakujem perfekcije.
Pa vse to ne pomeni, da od Baracka pričakujem malo. Ravno nasprotno. Pričakujem zelo veliko. Vendar najbolj to, da bo človek. Kar je doslej znal dobro pokazati. Naj bo to tudi v prihodnje.
Gregor. Prava mera med precenjevanjem in podcenjevanem sebe je res pomembna. Živeti med sanjami in resničnostjo. Realna pozitivna samopodoba je verjetno temelj za to.
Zakaj se je tako težko ustaviti? Vedno je občutek, da bom nekaj zamudil s tem. Razlikovanje med pomembnim in nujnim. Pomembno nikoli ne pritiska.Prav zavedam se kdaj svoje občutka odpora, da bi se ustavil in premislil. Pa poznam teorijo.