Kot da bi pomagal rojevati

V začetku tedna sem moderiral dvodnevno srečanje na temo stanovanjske problematike. Na koncu sem bil zelo zadovoljen tako s potekom kot z rezultatom dela. Ob tem pa se je odprlo razmišljanje o vlogi moderatorja. V Sloveniji se uporablja ravno ta izraz – moderator. Asociira predvsem na radijskega in TV moderatorja. V angleščini se uporablja tudi izraz facilitator, kar bi pomenilo olajševalec. In to je veliko bliže temu, kako vidim sam svojo vlogo v usmerjanju in “olajševanju” skupinskih procesov. Moje občutenje je še najbliže občutenju in tudi vlogi babice pri porodu, ki včasih dela zelo malo, v izjemnih primerih pa počne neverjetne stvari. Po eni strani kot moderator ne morem narediti nič. Rojstvo je stvar matere in otroka. Po drugi strani pa lahko naredim veliko:

• Lahko ustvarim pogoje  – varno, prijetno in ustvarjalno okolje,
• zarišem meje tega okolja – da udeleženci vedo, kje in na kakšen način bodo delali,
• vzpodbujam in obveščam, do kod smo prišli,
• vedno znova opozarjam na to, kar je bistveno in do česar želimo priti,
• kolikor je v moji moči, poskrbim za to, da se proces nadaljuje tudi po zključku dogodka v živo in da vodi k implememntaciji dogovorjenega.

Moderacija – fasilitacija ima na voljo precej orodij. Najbolj osnoven in uporaben skoraj vedno je vodeni pogovor. In to je tudi del kakršnekoli moderacije. Sam pogosto uporabljam metodo odprtega prostora, ki jo povezujem z različnimi elementi grafične moderacije. Vedno več pa vključujem tudi uporabo računalnika, ki lahko predstavlja most med dogajnjem na samem dogodku in nadaljevanju tudi po koncu  moderacije v živo. Srečanje na temo stanovanjske problematike sem vodil za hrvaškega naročnika. Na samem dogodku je nastal miselni vzorec, ki so ga po dogodku udeleženci že doplnjevali in začel sem z wiki stranjo,  neke vrste prototipom Projekta wiki, ki sva ga začela z Alešem. Oboje je seveda v hrvatskem jeziku in udeleženci so se odločili, da bo to tudi javno.

Tehnologija je seveda pomembna, a je pri moderaciji zelo obrtniška zadeva. Sam grem na dogodek s kovčkom opreme in z zbirko različnih metod ter tehnik v glavi. Vnaprej vem, kako bom začel,  ne vem pa kako bom nadaljeval in zaključil. To se oblikuje sproti skozi proces v meni, ki je še najbolj podoben meditciji in je seveda odvisen od dogajajnje in interakcije med udeleženci. To je tisto, kjer se počutim kot priča in olajševalec rojstva. Čeprav pogosto izgleda, da ne počnem nič, je to najbolj naporen del moderacije. Odprt sem za vse. Hodim po praznem prostoru, ko so udelženci po skupinah ali na odmoru in gledam, kaj so že ustvarili.  Vem, kam želijo udeleženci priti. V tej napetosti med sedaj in ciljem, zorijo moje aktivnosti in intervencije. Vodilo, ki izhaja iz odprtega prostora in ostaja kot bistveno: Manj je več. Najboljši je tisti moderator, ki je najbolj neopazen. V zadnejm času pa skozi skupne izkušnje ugotavljava z Alešem izjemen pomen tega, da ne ostanemo zgolj pri enem ali tudi več dogodkih, ki nato v vsakdanji realnosti hitro izvenijo. Odgovor na to je že prej omenjeni Projekt wiki. Moderacija se nadaljuje na spletu. Wiki pomeni okolje skupnega učenja, ustvarjanja dokumenov in načrtov, vodenja projektov in še kaj.

Za moto mojega delovanja sem izbral: “Odpiramo prostor za učenje in inovativnost.” In vedno bolj se mi potrjuje, da je učenje, kjer udeleženci v moderiranem procesu iščejo in soustvarjajo znanje, daleč najbolj učinkovito in uspešno. In seveda mora učenje voditi k neki trajni spremembi obnašanja in delovanja, sicer nima smisla.  Moderiran proces je ža sam po sebi usmerjen v iskanje in uresničevanje sprememb.

Zaradi vsega tega je zame moderacija – fasilitacija nekaj, kar je zelo naporno in nekaj kar hkrati z izjemno velikim veseljem počnem.