Komentarji na: Zmagal bo tisti, ki bo naredil manj napak

By: Danilo

Danilo — Tue, 30 Sep 2008 13:08:32 +0000

Val. Hvala za tvoje razmišljanje. Nekaterih napak si res ne smemo in ne moremo privoščiti. Oz. si jih ne smemo privoščiti v izvedbeni fazi. Lahko in moramo pa si jih privoščiti v fazi učenja in izdelave prototipov. No “moramo si jih privoščiti” seveda ni dobro rečeno. Moramo douščati možnosti napak.
Se strinjam, da je inovativnost v športu precej specifična in se dogaja na vsaj dveh nivojih: nivo tistih, ki pravila postavljajo in nivo športnikov ter trenerjev. Oboje pa seveda vpliva drugo na srugo.
Predvsem pa so mi močne analogije, do katerih lahko pridem preko primerjave s športom in še kakšno ne ravno poslovno dejavnostjo.

By: Val

Val — Tue, 23 Sep 2008 13:05:49 +0000

Strinjam se s tabo, da je delanje napak nujno za napredek. Vprašanje je, če res lahko to “ideologijo” prenesemo na šport. Lahko delaš napake na treningu, ko poizkušaš nov udarec, novo tehniko smučanja, nov obrat ipd. Na tekmi si napake enostavno ne smeš privoščiti. V podjetjih je tako, da ena napaka ni nujno usodna za obstoj podjetja, v posamezni športni tekmi pa pomeni poraz. Seveda, tudi športnik bo preživel in imel še priložnosti, ampak tekma je tisto, za kar živi. Tako kot za OI ne velja več, da je važno sodelovati…šteje le zmaga. V podjetju ne gre za tisti moment, sekunde, višino…je bolj na dolgi rok…Ne vem, niti nimam povsem enostavnega mnenja… Res zanimiva primerjava in razmišljanje.
Drugače pa inovativnost v športu… Res je, večinoma izhaja inovativnost v obliki novih tehnologij, novihmaterialov ipd. Manj je šport inovativen z vidika človeškega faktorja. Mislim, da je to zaradi športnih pravil, ki usmerjajo in ozko določajo posamezno panogo. Samo inovativnost je prisotna…Kot si omenil smučanje, konec koncev smučarski skoki, včasih dilce skupaj, zdaj na V… Ampak potrebno je bilo spremeniti pravila:) Poleg tega bi rekla, da je pri športu ravno zaradi individualnih sposobnosti posameznega športnika toliko težje biti inovativen. Lahko imata dva športnika povsem drugačno tehniko in sta enako hitro, če zamenjamo tehniki med njima, pa sta oba še slabša ali pač boljša. Kateri pristop je potemtakem bolj inovativen?

By: Danilo

Danilo — Mon, 08 Sep 2008 20:42:41 +0000

Aleš,

Ja pravijo, da se je najbolje učiti iz tujih napak. Je pa precej neučinkovito, najbolj učinkovito se je učiti iz svojih napak in prav zato je dobro, da jih delamo. Vseeno pa potrebujemo varno okolje. Na vrvi 20 m visoko na d ulico in brez vsake mreže si pač ne moremo privoščiti napak.

By: Aleš

Aleš — Mon, 08 Sep 2008 19:02:16 +0000

Ja, hvala bogu za napake. Softveraši kar tekmujejo, kdo bo dal več napak na trg in to čimpreje. Mi pa potem testriramo njihovo delo in jim pomagamo odpravljati napake.

In v našem izobraževalnem in svetovalnem poslu je prav tako kajne? Kaj če bi čakali, da bi toliko znali, da med seminarjem ali svetovanjem ne bi naredili napake? Nikoli ne bi nič izpeljali.

Si me pa spodbudil, da sem se vprašal, če si upam delati dovolj napak.

By: Danilo

Danilo — Sun, 07 Sep 2008 19:27:31 +0000

Gregor se popolnoma strinjam. James Bond je ostal za časom: On je imel dovoljenje za ubijanje (Licence to kill), danes pa potrebujemo tako na osebnem kot na poslovnem nivoju “Dovoljenje za napake” ali morda druga različica tega, dovoljenj, da ne naredimo takoj popolne stvari, ampak prototip, ki je lahko precej daleč od popolnosti.

By: Gregor Cuzak

Gregor Cuzak — Sun, 07 Sep 2008 17:14:48 +0000

Sam bi zapisal drugače. Kdor dela napake hitreje in jih tudi hitreje popravlja, je uspešnejši. O napakah sem pisal tudi v enem drugem zapisu, kot si ga citiral, namreč tule: http://cuzak.itivi.si/2008/04/23/napaka/.