Prihodnost in vodenje

Thomas Friedman v knjigi Izravnavanje sveta pravi, da sedaj povezujemo vsa svetovna središča znanja v eno samo globalno mrežo, ki lahko pomeni začetek čudovite dobe blaginje, inovacij in sodelovanja poslovnih podjetij, skupnosti in posameznikov. Friedman govori o platformi ravnega sveta, ki temelji na veliki moči in zmožnosti posameznikov, da lahko na globalni ravni delujejo in sodelujejo. To, kar se je začelo dogajati v precej podjetjih, ko se je hierarhija izravnala in lahko praktično vsak posameznik enostavno sodeluje s komerkoli v podjetju - vključno z direktorjem - se je preneslo na celoten svet.

Zaposleni v nekem podjetju lahko živijo na vseh koncih sveta in brez težav sodelujejo. Ko nekdo v ZDA po telefonu naroči pico, se lahko oglasi Indijec iz Bangalorejea v Indiji in sprejme naročilo ter ga posreduje v picerijo v Bostonu. In tisti, ki naroča, se sploh ne zaveda, po kakšni poti je šlo njegovo naročilo. Ko naročimo po lastni želji zasnovan Dellov računalnik, se sproži neverjetna veriga, ki poveže naročniški oddelek v ZDA, proizvajalce sestavnih delov iz različnih koncev sveta, podjetje na Irskem, kjer računalnik sestavijo in seveda logostična podjetja, ki poskrbijo za potovanje vseh elementov ter celotnega računalnika do naročnika. In ta mreža lahko poveže ZDA, Malezijo, Tajvan, Irsko in še katero državo. In če gre vse tekoče, se krog sklene v štirih dneh. Mimogrede, sam moram čakati na trdi disk za Applov računalnik, ki je v garanciji celih 14 dni. Ne vem lai je to del slovenske neravnosti ali pa kar globalne?

Ta ravni svet ponuja veliko možnosti in izzivov tudi konceptu izobraževanje. Veliko dejavnikov danes omogoča ravni svet učenja: vsak posameznik lahko dostop do ogromne količine informacij, na pregleden način lahko posamezniki sodelujejo z veliko skupino drugih posameznikov, vsak posameznik je zelo enostavno lahko tudi ustvarjalec informacij, ki jih bodo brali drugi, veliko izjemno kvalitetnih informacij in orodij je prostodostopnih na svetovnem spletu. Konkretne stvari pa so seveda odprte in prepuščene ustvarjalnosti posameznikov in podjetij. Vse te možnosti in priložnosti, ki so posledice ravnega sveta, je potrebno primerno povezati in zapkirati. Continue Reading »

2 Comments »

Združevanje navidez nezdružljivega postaja trend. Pogosto ima takšna združitev prdvsem marketiško funkcijo, kdaj pa tudi zelo uporabno vrednost. Sam sem že precej razmišljal in pripravlajl usposbljanja, ki so povezovala umetnost in vodenje.

Včeraj pa sem na Edge -Brainstorm doživel predavanje izraelskega dirigenta Itaya Talgama, ki je iskal vzporednice med dirigiranjem in vodenjem (managementom). Povzetek v enem stavku: Dober dirigent mora samo dati znak za začetek in potem se lahko umakne iz svojega mesta, orkester pa bo odlično igral naprej. Seveda pa je neprecenljiva njegova vloga pri pripravi orkestra.

Preko treh vrhunskih dirigentov Ricarda Mutija, Leonarda Bernsteina in Carlosa Kleiberja  je predstavil dva diametralno nasprotna stila vodenja Mutija in Kleiberja ter način priprave orkestra pri Bernsteinu.

Muti dirigira s strogim in togim izrazom na obrazu in z močnimi kretnjami. Orkester je pod njegovo budno kontrolo. V bistvu orkestu ne zaupa, imeti ga mora na očeh ves čas. Dirigent je diktator. In mimogrede, zaposleni v Milanski Scali so izsili Mutijev odstop z mesta dirigenta. Kleiber je sproščen, uporablja minimalne kretnje, na podiju pleše, velikokrat sploh ne gleda orkestra in pogosto ga orkester tudi ne more videti. Ko je solo vložek, se popolnoma umakne in uživa v poslušanju. Asociacije z vodenjem v podjetju brez težav najdete sami.

Bernsteina pa pokaže v pripravi orkestra mladih glasbenikov, ko jih preko zelo slikovitega opisovanja vodi do tega, da se lažje vživijo v skladbo.  Gre skupaj z glasbeniki in ustvarja dialog ter jasno spremlja povratne informacije. Razlaga tako dolgo, da prepozna, da govori njihov jezik in da ga razumejo. Za konec smo se preizkusili še mi. Prepevali smo 4- glasno. Navdušujoča izkušnja zame, ki mi že celo življenje vsi pravijo, da nimam posluha.

V avli je Gorenje predstavilo še eno združitev nezdružljivega: hladilnik narejen z i-podom. Hladilnik ima nastavek za i-pod in vgrajene zvočnike. Lahko torej poslušamo glasbo, prebiramo recepte ali pa preko brezžičnega omrežja upravljamo Gorenjev štedilnik in pralni stroj. Odštekana ideja, ki nima velike uporabne vrednosti, ima pa nedvomno marketiško. Gorenje je s tem izdelkom dobilo ogromno brezplačnih objav v različnih svetovnih časopisih. Izdelek pa sploh še ni na trgu.

Združevanje nezdružljivega (morda bolje rečeno neobičajno združljivega) pa je odlično orodje za vzpodbujanje inovativnosti. Morda so tudi v Gorenju začeli tako, da so rekli. I-pod je zakon. Kako povezati hladilnik in i-pod in nato izmed vseh idej izbrali to, ki so jo tudi udejanjili. Malo za vajo in malo za ilustracijo: Kako povezati šolo in i-pod? Če pa vam ta ne leži, pa naslednji izziv: Kako povezati kosilnico za travo in pivo?

2 Comments »

Te besede je izrekel trener slovenske odbojkarske reprezentance pred reprezentančno tekmo. Ta izjava lepo odraža pogosto podjetniško miselnost: delati dobro brez napak vodi k uspehu. Zdi se mi, da je to tudi precej tipično slovnensko. Gre za pridnost in red. Seveda pa to ni dovolj. Čez kvaliteto Murinih oblek še nisem slišal nikogar pritoževati se, pa so sedaj na psu.

Ne poznam zelo dobro športa, a se mi zdi, da je tudi tam prostor za inovativnost. Spomnim se spremembe, ko so slalomisti začeli smučati bolj direktno na kole in tisti, ki so to prej obvladali, so bili bistveno hitrejši. Velika inovacija je bil tudi v skoku v višino, ko je Dick Fosbery namesto tehnike z eno nogo naprej, skočil z glavo naprej in povlekel telo za sabo. Morda je manj možnosti za inovacije v kolektivnih športih, čeprav dvomim.

Pravzaprav me res zanima, koliko je inovativnosti v športu in pri tem želim izključiti inovativnost pri izumljanju nedovoljenih sredstev. Tam je ne manjka. Ali morda kdo pozna kakšne inovacije v nogometu, košarki ali odbojki ter seveda ostalih športih? Predvsem me zanimajo inovacije, ki niso povezane z opremo. Neverjetni plavalni kostumi so že odštekana stvar, a še bolj odštekano je drugačno gibanje plavalca, ki omogoča večjo hitrost.

Definitvno pa logika “manj napak” ne more biti edino in ne glavno vodilo uspeha. Pravzaprav mora biti najprej veliko poskusov in napak in nato  pride do inovacije in utrjevanja, ko se trudimo, da zmanjšamo število napak in povečujemo kakovost. Nato pa je zopet potreben preboj in potem zopet utrjevanje. Gregor piše o neki podobni logiki pri razvoju podjetja.

Poskušam še malo razvijati to logiko “čim manj napak”. Čim manj napak pomeni delovati po pravilih, pomeni, kar najbolje slediti uveljavljenim oz. postavljenim pravilom, pomeni sploh ne odstopati od pravil, pomeni početi stvari na vedno enak nači in pomeni dosegati vedno enake in predvidljive rezultate.

Nekako se mi zdi, da kultura v športu ni naklonjena inovacijam. Morda se motim, a ljudje imajo radi ponavljanje istega. Pravzaprav si težko zamislim radikalno inovacijo  v npr. nogometu. In močno se mi zdi, da ljudje tudi v poslovnem svetu nimajo radi inovacij - še posebej ne radikalnih. Radikalne inovacije trkajo na našo kulturo. Se mi zdi, da bi bil zanimiv predmet “antropologija inoviranja“.

In kaj sem pravzaprav hotel povedati. Da je meni všeč poskušati odštekane stvari in biti vztrajen pri uveljavljanju. In da so vse velike stvari bile v začetku nesprejete. Bellu so pri Western Unionu, ko jim je prišel ponujati telefon, rekli, da tega pač ne bo nihče uporabljal.  Seveda je bil prvi telefon precej uborba zadeva, ki je omogočala prenos signala le nekaj kilometrov daleč. A že takrat je bila ta iznajdba obsojena na uspeh. Zakaj? O tem sem nekaj napisal v drugem prispevku.

6 Comments »

Včeraj sem se pogovarjal z Damijanom in sva bila enotna, da je trojka, ki zagotavlja našo prihodnost naslednja:

• tajnostni razvoj
• inovativnost in
• sodelovanje / skupnost

Rad se igram z besedami in tako je nastala beseda TRAJNOVATIVNOST. Pomeni dvoje:

1. doseganje trajnostnega razvoja s pomočjo inovativnosti (v omejeni ponudbi dobrin je edino naša inovativnost neomejena)
2. zahteve trajnostnega razvoja postavljajo omejitve in kadar so dobrine omejene je to velika vzpodbuda za inoviranje.

Poskusil sem biti tudi ustvarjalen v angleščini, a so besedo SUUSTAINNOVATION že pogruntali.

Kakokorkoli že pa resno razmišljam, da naredim kaj več na področju trajnovativnosti in to vključim med moje produkte na področju vzpodbujanja inovativnosti, ki jih oblikujem na nastajajoči strani inovativnost.com.

No Comments »