Posted under Izzivi prihodnosti
Kar nekaj let nazaj sem konačal elektro faks. S čisto solidnim povprečjem nekaj čez 8. In skoraj sram me je priznati, da nimam pojma o elektro stroki in še manj o elektro praksi. Re je, da nisem nikoli čisto zares delal v elektro stroki, a zdi se mi grozno, da po štirih letih faksa, nisem znal in sedaj znam to še manj , narediti preprosto elektronsko vezje.
Faks me ni tega naučil, ni me motiviral in ni to od mene zahteval. Pravzaprav me ta elektro stroka sploh ni zgrabila, faks ni prebudil v meni nobene strasti. Žalostno? Katastrofa!!! Polnili so me z neko teorijo, kjer ni bilo nobenih iskric v očeh. Pri praksi smo sestavljali neka brezvezna vezja in merili neke veličine, za katere mi sploh ni bilo jasno, kaj naj bi bile.
Priznam. Na faks nisem prišel kot navdušenec za elektro. Sem pa pri dveh letih navdušeno razstavljal svoj prvi radio in pri desetih letih sanjal, kako bom avtomatiziral različne procese. Nekaj strasti je bilo torej v meni. Malo je spala in nihče je ni prebudil. No, prebujal jo je profesor fizike v prvem letniku- ampak strast za fiziko in ne za elektroniko.
Kaj je bilo narobe? Ne vem natačno, a nekaj slutenj imam:
- preveč teorije, premalo prakse
- premalo učenja z delom
- premalo izzivov, ki prebujjo strast
- premalo strastnih profesojev
- premalo problemov, ki bi bili ravno prav zahtevni in dovolj zanimivi.
Sam ne vem, kako bi naredil elektro faks ta pravi. Sem pa potem študiral še sociologijo in filozofijo in tam je bilo več moje strasti in tudi več strasti profesorjev. Vem pa seveda kako narediti dobro usposabljanja za voditeljske veščine in za razvoj inovativnosti.
Prepričan sem, da sem na elektro faksu dobil nekaj uporabnega za naprej. Verjetno nekaj sistematičnosti in sistemske teorije, nekaj več naravoslovno- tehničnega pogleda in še kaj. A re mi je žal, kaj žal - jezen sem - da niso znali prebuditi strasti. To je brez dvoma odlika dobrih univerz in fakultet. Seveda moram povedati, da v nekaj mojih sošolcih je bila strast za stroko. Ne vem ali so jo prinesli s sabo, ali so jim jo prebudili na faksu.
Kako pa so vaši faksi prebujali strast za stroko v vas?
Ležalnik on 03 Jul 2008 at 8:50 dopoldne #
Sem bil 100%, da govoriš o ekonomiji
Ležalnik on 03 Jul 2008 at 8:51 dopoldne #
Oziroma o ekonomskem faksu seveda…
Haro on 03 Jul 2008 at 9:53 dopoldne #
jst študiram mal za hec
podjetnik
Tami on 03 Jul 2008 at 10:10 dopoldne #
Meni je faks, ki sem ga obiskovala, dal mnogo, predvsem v smislu potrditve, lepih ocen, ljubezni do stroke. Saj niso bila vsa predavanja zanimiva ampak snov mi je bila zelo zanimiva in me je pritegnila, zal pa gre za druzboslovni faks, in najbolj populjavani faks v Sloveniji.
No takrat ko sem sla na faks je bil kar precej moden, in ce me spomin ne vara, sem tam vendarle visela po cele dneve, med solskim letom, nisem mogla delat, ce sem hotela obdrzat lepe ocene. Ja faks mi je dal veliko, le zaposlitve mi ni prinesel, zal, zato pa sem v Avstriji, kjer je vec moznosti, vec institucij, kjer se zaposluje po meritokratskem nacelu in predvsem vec podjetij neladnih organizacij kot v Sloveniji, ki zaposlujejo magistre, doktrorje druzboslovnih znanosti.
Luka on 03 Jul 2008 at 11:17 dopoldne #
Pri meni je bilo podobno, a že prej = v srednji šoli. Imel sem Vegova priznanja in strica ing. el., ki je bil upliven name, zato sem šel seveda na Vegovo 4. Tam nisem prišel prav v noben stik s kakršnimkoli praktičnim problemom. Naredil sem si en samcat ojačevalnik, ki ne vem več niti kje je. Sama teorija! Pa še NOBENE sošolke!
Ker sem bil vrhunski športnik, sem probal Fakulteto za šport. To je bila šele napaka. Sicer sem končal, ampak smo bili posiljevan s TORIJO didaktike, pedagokike, pa nešteto praktičnih športov in to vse po vrsti, kot da bomo vsi učitelji na šoli. Da ne govorim, da je na leto kakih 30 ponudb za to delovno mesto, diplomantov pa verjetno okoli 100 letno. Nobene pomoči pri podjetništvu ali npr. mehanizacije procesov (ker ravno razmišljam o prav na mehanizaciji postavljanja blazin).
In potem vpeljejo še višjo trenersko. Možen je celo izredni študij, in ni malo takih študentov, predavanja pa so imeli skupaj z nami - torej ne ločeno v popoldanskih terminih. Plačali pa cca. 2500€. Torej vse enako kot redni, samo da morajo mastno plačati. Verjetno primanjkuje denarja.
Mimogrede pa sem imel sošolca v srednji, ki sva si bila najbližje vsa leta, ki je redno brez neuspešno opravljenga izpita vpisal tretji letnik FER-a, potem pa se je premislil in dokončal zgodovino.
Trenutno delam hišniška dela, receptorska, marketinška, strojna dela, judo vadbo otrok, torej ničesar kar bi mi dala formalna izobrazba. Ko pogledam za nazaj sem preveč časa izgubil poleg dveh treningov dnevno juda, za formalno izobraževanje, ki mi ga je vcepila, sicer odlična družina. Je bila pa ena svetla točkica in sicer vsi sošolci in sošolke po vrsti in pa profesor za fiziko g. Mlinar!
Danilo on 03 Jul 2008 at 11:18 dopoldne #
Ležalnik. Sam sem delal magisterij na ekonomiji in občutil neprimerno več strasti in tudi več strasti se je prebudilo v meni. A stvari niso črno bele in ne objektivne. Vsak doživlja isto stvar po svoje in mojega pogleda ne želim absolutizirati.
Haro. Ja ravno zato ker v študijskih časih pogosto doživljamo študij za hec, mora biti nekdo, ki prebuja strast do stroke. Tako, da iz heca pridemo v resnost, iz neznanja do znanja in iz nezainteresiranosti do predanosti.
Tami. Če ti je dal faks ljubezen do stroke je to odlično. To je tisto čemur pravim jaz strast. Kateri faks pa je bil?
Danilo on 03 Jul 2008 at 12:37 popoldne #
Luka. Očitno so profesorji fizike zakon. Sam seveda na negiram pomena formalnega izobraževanja. Sem tudi sam veliko stvari dobil. Sem pa občudovalec, zgovornik, evngelizator neformalnega izobraževanaj. Sam pravim v šali, da imam neformalni doktorat. Pomen neformalnega in priložnostnega učenja narašča vsepovsod. Uveljavlja se tudi vrednotenje in priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja. In ponekod je možno samo s priznavanjem neformalnega in priložnostnega učenja pridi do diplome - torej do formalne izobrazbe.
vsevenem on 03 Jul 2008 at 12:41 popoldne #
Pri tvoji objavi ima človek občutek, kot da bi faks moral početi nekaj od tega, kar si navedel. Da bi te moral motivirati, prebujati strast itd. Po moje pa faks ni predvsem nekaj kar nate vpliva ampak ustanova, ki nekaj ponuja, tvoja stvar pa je kako boš to izkoristil. Dnevno vidim mnogo znancev s faksa, ki jim je stvar bolj kot ne muka ali zabijanje prostega časa. Imajo tak pasiven socialističen pristop k stvari, tam so pač zato da nekaj pač počnejo. V kontrast njim sem jaz, ki izkoriščam prosti čas, ki ga ponuja fakulteta, zato da si pridobivam praktične izkušnje ob delu, ki hodim na faks po kavo in brezžičje, ki zaradi dobre ocene prejemam štipendijo itd.
Ponuja se primerjava z denarjem. Nekateri denar zapijejo, drugi ga vržejo v banko, tretji v sklade; vsak po svoje izkoriščajo isto stvarnost, ampak če nič ne narediš in pričakuješ, da ti bo nekaj dal, od njega nimaš nič.
Blitz on 03 Jul 2008 at 4:28 popoldne #
Danilo, tole je pa tako lepo povedano … tudi sam se že nekajkrat o tem pisal. Preprosto je preveč predmetov neživljenjskih, bojim pa se, da se to začne že v osnovni šoli, ko otrokom ne znaju predstaviti sexy fizike in kemije. Bolje, da je sploh ne bi imeli, kot da je takšna… Potem se to seveda samo logično nadaljuje do faksa in kar je še huje, do služb…
dr. Onyx on 03 Jul 2008 at 6:04 popoldne #
Welcome to the club. Tudi sam sem končal elektro faks z povprečjem prek 8 in razmišljam podobno. Ko se ozrem nazaj, sem bistveno več praktičnega znanja odnesel od elektro srednje tehnične šole (Vegova) in lahko rečem, da vse kar danes vem o elektrotehniki in elektroniki, mi je dala srednja šola.
Elektro fakulteta je pretežno ena sama teorija, po moje daleč od kakšne uporabne vrednosti in študiraš res samo za papir. Namučil se sicer nisem veliko, a spet gre zahvala srednji šoli, kjer nas je učiteljica matematike natrenirala v odvajanju in integriranju, kar je v bistvu vse, na čemer temelji elektro faks.
Sem pa že večkrat napisal, da govoriti o tem, kako je poklic elektro inženirja deficitaren nima smisla, dokler se samo 10% diplomantov iz letnika zaposli v stroki, ostali pa prenašajo in priklapljajo računalnike, programirajo in opravljajo podobne “TRASH” poklice. Res, če danes še enkrat razmislim, moraš biti malo nor, da greš na tako fakulteto.
Evo, še tu moj uspeh (to mi služi danes samo še za norčevanje):
http://dronyx.wordpress.com/2008/05/21/onyx-ga-javno-pokaze/
Danilo on 03 Jul 2008 at 7:50 popoldne #
Vsevenem. Faksu seveda ni treba početi vsega kar sem navedel. In večina faksov tega niti približno ne počne. Lahko pa to počne in jaz bi si želel da bi to počel. To je tista dodana vrednost. Seveda pa je faks tudi priložnost, ki jo eni bolj uspešno drugi manj uspešno izkoristijo. Strinjam se, da mora biti študent aktiven in pridobivati čim več dodatnih izkušenj ter znanj. A tudi za to je potrebna vzpodbuda, motivacija in nekaj prisile. Že karierni centri, ki se danes počasi odpirajo na fakultetah ponujajo prav to: motivacijo, vzpodbudo in usmeritev. Zakaj ne bi bila celotna fakulteta karieri center. Malo pretiravam in govorim v metaforah, da so morda svari bolj očitne.
Blitz. Ja seksi fizika in seksi osnove elektrotehnike in krasni nelinearni elementi ter opojna linearna elektronika, pa bi morda tudi jaz danes delal v elektro stroki.
In potem iz takih zateženih faksov pridejo profesorji, ki težijo naprej. Tudi sam sem učil nekaj časa na srednji šoli. Morda ravno nisem zatežil dijakom, a strasti tudi nisem prebujal, saj je v meni ni bilo.
Dr. Onxy. Si imel srečo, da si hodil na srednjo elektro, sam sem končal strojno.
Ja teorije ni konca. Če pomislim na vsa preračunavanja in modele in kaj jaz vem kaj še in se danes tako ničesar več ne spomnim, se mi milo stori. MIlo zato, ker bi pa prav gotovo vedel, kako se lotiti neke praktične stvari in ker bi se vsaj spomnil odličnega občutka, ko je neka naprava, ki sem jo sam naredil delovala.
feniks on 06 Jul 2008 at 11:28 dopoldne #
Dokler bo vsak prodajalec pralnih praškov pokazal več strasti pri prodaji svojega artikla kot profesor pri prodaji svojega, bo tako kot je.
Danilo on 07 Jul 2008 at 10:30 dopoldne #
Feniks. Očitno ni prave motivacije pri prodajalcih znanja. Pri tistih ki prodajajo prah, pa je. Strast pa je res tista najbolj pomembna stvar. Sam se zelo jasno zavedam, da ko nekaj govorim s strastjo, to najbolj pritegne mojo publiko.
Andy on 02 Sep 2008 at 6:32 dopoldne #
Sam sem hodil na računalniški faks….prišel sem poln strasti na faks….a so mi jo s teorijo in pristopom skoraj zbili…..Seveda…bilo je tudi nekaj izrednih profesorjev. Izrednih po načinu dela in pristopa,….No faks sem zaključil in sedaj mi moje strasti na srečo nihče več ne zbija!
Danilo on 02 Sep 2008 at 2:20 popoldne #
Andy. Ja to je še hujše kot pri meni. Sam vsaj strasti nisem imel. Pred kratkim sem se pogovarjal s Urško, ki je magistrirala na Harwardu in mi je bilo hitro jasno jasno zakaj je Harward št. 2 med univerzami na svetu in zakaj naših ne najdeš med prvimi 100.