Posted under Izzivi prihodnosti & Osebno mojstrstvo & Voditeljstvo & Učenje
Ko sem se danes vračal na mesto, kjer sem parkiral avto, je po poti peljal drugi avto. Ko se je počasi premikal med dvema parkiranima avtoma, je voznica s pogledom iskala potrditev pri meni, da je dobro namerila med obema avtoma. Zdelo se mi je očitno, da lahko brez težav spelje skozi. Ko sem se čez kakšno minuto sam znašal v enakem položaju, mi ni bilo več očitno. Peljal sem popolnoma počasi, postalo mi je vroče in na srečo me je mimoidoči hitro usmeril.
Za zunanjega opazovalca so stvari vedno zelo jasne. Tisti, ki pa je v središču dogajanja, problema ali kot je v naslovu “v dreku”, pa ima popolnoma drugi zorni kot. Ta kot sploh ne ponuja realne situacije. Pogosto lahko vprašamo zunanjega opazovalca. Včasih pa ni na voljo. In včasih zunanji opazovalec tudi ni relevanten.
Kako torej razviti veščino, da se sami postavimo v vlogo zunanjega opazovalca? Pri gornjem avtomobilskem izzivu lahko stopimo iz avta in pogledamo, koliko je na vsaki strani prostora. Če pa gre za vodenje podjetja, neke druge organizacije, zahtevnega projekta ali kaj podobnega, je stvar bolj zapletena. Kaj pravzaprav pomeni v tem primeru, da greš v vlogo zunanjega opazovalca. V tem primeru je treba stopiti iz toka razmišljanja, iz ustaljenih vzorcev in navad, iz vseh stvari, ki pritiskajo. Nekaj načinov, ki lahko pri tem pomagajo:
- zavedanje situacije in vsega, kar pritiska in zavestni pomik navzven,
- pogovor z nevtralnimi ljudmi,
- meditacija,
- postavljanje “neumnih” (temeljnih) vprašanj - kaj bi vprašal v tej situaciji 4-letni otrok,
- oditi na drugi kraj in v drugo organizacijo, ki je do določene mere podobna naši in tam opazovati.
Aleš on 02 Jun 2008 at 8:41 dopoldne #
Zelo zanimiv naslov. Malo “kanalizacijski”, ampak zadane.
Jaz bi vodjem podjetja priporočil (dokler si ne predobijo veščine zunanjega opazovalca) dobrega svetovalca. Ni je bolj dragocene stvari kot da dober svetovalec (ki ne olepšuje, ne laska, govori resnico), ki nastavlja ogledalo (zagotavlja zunanjega opazovalca).
Govorim iz lastnih izkušenj svetovanja in delam reklamo za uporabo več svetovanja (v Sloveniji to še ni preveč razvito ali pa se izkorišča) v naših podjetjih. In svetovalca, če ne prinese 5x več kot ga plačajo, je pač treba nagnati. In to ponavadi ni težko.
Danilo on 03 Jun 2008 at 7:01 dopoldne #
Aleš, glede naslova se mi je posvetilo, da bi bil morda celo boljši “Ko si v zlatu, vidiš samo zlato”. Ko je vse odlično, je še veča nevarnost, da se koplješ v slavi. Predsednik Intela Andy Grove je napisal knjigo “Samo paranojiki bodo preživeli”. Torej tisti, ki neprestano iščejo in razmišljajo, kaj bi naredili bolj oz. drugače.
Svetovalec, kot zunanji opazovalec oz kot tisti, ki ti pridrži ogledalo, da se vidiš v njem, je odlična ideja. Verjetno pa se ljudje malo nelagodno počutijo ob takšnem svetovalcu. Čisto razumem občutke. Ni ravno prijetno, če ti nekdo kaže kako si v “dreku” in verjetno je še bolj tečno, če ti nekdo pravi, da se lahko zlata doba konča. A to je na žalost nujno za rast. Tudi na osebnem nivoju to drži.
Lukas on 03 Jun 2008 at 3:31 popoldne #
Ja to je res ko ti nekaj začne slabo mislis da ti gre vse.
Danilo on 04 Jun 2008 at 11:17 dopoldne #
Ja Lukas, drži in je fajn če imaš nekoga, ki ti pove, da ni vse črno in ti morda pokaže, kje sveti lučka.
Aleš on 08 Jun 2008 at 5:49 popoldne #
Ja Danilo. Saj se res vodje slabo počutijo. In res so redki, ki si to upajo. Doslej sem našel samo nekaj takšnih, ki jim lahko brez skrbi nastaviš ogledalo.
Pri ostalih pa je treba bolj v rokavicah, pa vendar v isti smeri. Kazanje resnice.