Posted under Osebno mojstrstvo & Sodelovanje
Ob popoldanskem družinskem sprehodu so sina pritegnili 4 traktorji na osamljeni kmetiji. Že en sam bi bil za sina dovolj, štirje pa so glavni dobitek. Kmetija je mala in vse dela predvsem eden človek, redkokdaj pa dva hkrati uporabljata vsak svoj traktor.
Kakorkoli že, je kmet začel nekaj govoriti o strojnih krožkih. To je bila oblika sodelovanja, ko so si kmetje na nek način delili svoje stroje. A tisti, ki je imel svoj traktor, je seveda drugim zaračunal tudi delo in menda zadeva ni dobro tekla. Predlagal sem možnost, da bi imeli v skupni lasti kmetijske stroje in ko bi kdo določen stroj rabil, bi ga vzel. Menda se ne bi mogli dogovoriti, kdaj bo kdo kaj imel.
Tam kjer je sodelovanje res smiselno, ne teče. Veliko imamo malih in srednjih kmetov, ki morda potrebujejo traktor 20 dni na leto. Najcenejši traktor je mneda 20.000 EUR. A se res ne bi dalo dogovoriti in pri tem uporabite kakšnega primernega orodja. Prihranek bi lahko bil znaten. Navsezadnje ni velike razlike pri uporabi kosilnic za travo. Vsak ima svojo in kosi na 7 do 14 dni.
Kaj je pravzaprav tisto, kar nas prisili k sodelovanju? Upam, da ni le življnjska nevarnost oz. ogroženost.
Stvari seveda niso nič drugačne v podjetjih in med podjetji. Veliko je potencialov za varčevanje in večenje učinkovitosti. Potreben je le KLIK V GLAVI.
Zvita T.v. on 27 Maj 2008 at 2:29 popoldne #
V bistvu je pri nas vse manj malih kmetov. Propadajo. Veliki kmetje imajo pa preprosto sami toliko dela, da jim en traktor res ni dovolj, niti kosilnica ali nakladalka. Velik kmet si lahko privošči. Mali si ne more. Malih je vedno manj zato pa je tudi tako. Včasih je bilo takšno sodelovanje. Sama živim na “kmetiji”, ki je nekoč bila orng kmetija in še sedaj so stroji, ki so se nekoč kupili skupaj. Od stroja za gnojit do stroja za siliranje, ampak traktor je bil pa vseeno skoraj pri vsakemu kmetu. Stvari, ki so se pa nekajkrat letno uporabljale so pa kupili skupaj in si jih še sedaj delijo, brez kakšnih nesporazumov.
V bistvu kosilnice za travo ne moreš deliti. Z velikim kmetom že ne. V bistvu jo težko, ker ko se košnja začne, bolj ali manj vsi naenkrat začno kositi, in predstavljaj si da si jo deli 5 kmetov. Eden ali dva bi vedno zamujala, kar pa ni dobro. Pa tudi od vremena je odvisno.
Danilo on 28 Maj 2008 at 6:10 dopoldne #
Popolnoma lahko razumem te konkretne izzive kmetijskega dela Zvita, ki zahtevajo to, da ima vsak kmet praktično vse stroje. A moj prispevek želi biti tudi simboličen in odpirati izzive sodelovanja in deljenja dobrin, strojev, čas in še česa.
Sodelovanje, nam ni domače. Ko sem pisal o kosilnici, sem imel v mislih kosilnice za košnjo trave okrog hiše in pri tem bi se gotovo več sosedov lahko delilo isto kosilnico. Če odpremo oči, najdemo precej hitro veliko možnih primerov sodelovanja. Prav gotovo pa sodelovanje ni enostavno in zahteva sistem in disciplino.