Posted under Izzivi prihodnosti & Odličnost & Osebno mojstrstvo
Na slovenski otvoritvi Tedna vseživljenjskega učenja v Mariboru so bili slavnostni govorniki svetovalec predsednika države za zdravstvena vprašanja, mariborski podžupan in v.d. direktorja Andragoškega centra Slovenije, ki je koordinator TVU. Nobeden visoki predstavnik države ni pokazal, da je zanj vseživljenjsko učenje pomembno. Simbolično pojavljanje predsednika države, vlade ali katerega od ministrov bi imelo veliko težo.
Od prof. Shibe, ki sem ga gostil kakšen mesec nazaj na seminarju o prebojnem managementu, sem se naučil, da je potrebno dobro opazovati in biti pozoren na tri stvari:
- periferija: kaj je na obrobju; spremembe se namreč začnejo na obrobju in ne v središču
- kaj manjka: kaj bi moralo biti, pa ni oziroma, kaj bi bilo smiselno, normalno, da je prisotno, pa tega ni
- simbolični elementi: kateri so simbolični elementi
Ob vsakem opazovanju se vprašamo ZAKAJ. Zakaj nekaj manjka, zakaj je nekaj takšno kot je in potem postavimo hipoteze. Hipoteza pomeni možen odgovor na zakaj in seveda sploh ni nujno, da je res. Ko dobim nove in drugačne informacije, bom postavil drugo hipotezo.
In moja trenutna hipoteza je, da najvišjim predstavnikom države ni mar za vseživljenjsko učenje. In če njim ni mar, vseživljenjsko učenje v Sloveniji nima prihodnosti.
Aleš on 20 Maj 2008 at 6:02 popoldne #
Danilo, zanimivo. Dobro opazuješ, dobro analiziraš in dobro zaključiš. Zaenkrat je neformalno izobraževanje, kar pravzaprav vseživljensko učenje pravzaprav je, na obrobju. In res bo tam še nekaj časa ostalo.
Četudi smo lani na Summer Campu Evropske organizacije za kakovost na Brdu dognali, da je pomen neformalnega izobraževanja okoli 80%, je denar še vedno v formalnem. To je to. In kjer je denar, so politiki, direktorji, …
Še dobro, da se mi zavedamo pomena in se izobražujemo :-).
Danilo on 21 Maj 2008 at 7:30 popoldne #
Ja tako je to. Sam zase pa v šali rečem, da imam neformalni doktorat.
LuKA on 21 Maj 2008 at 8:45 popoldne #
Čeprav nisi rojen v siromašni kolibi, bodi kljub temu skromen, takrat boš kot lotosov cvet, ki raste izven močvirja. jap. pregovor
Ker tega ne moremo pričakovati od naših sicer zelo formalno (to je mogoče problem) izobraženih politikov, je situacija verjetno logična. Manjka mal življenskih izobrazb.
Danilo on 22 Maj 2008 at 6:53 dopoldne #
Se strinjam, da je osebna skromnost izjemno pomembna. Skromnost odpira nove poglede. Seveda je to tista ta prava skromnost - in ne tista, ki izvira iz negativne samopodobe.