Beseda skupnost je precej zlorabljena. Nisem prepričan, da bi se veliko podjetij odločilo za program izgradnje skupnosti med njihovimi sodelavci, ali morda celo skupnosti z dobavitelji in strankami. Pa je prav skupnost tista, ki omogoča najodličnejše sodelovanje in reševanje problemov.
Pri tem seveda moramo pozabiti na skupnosti, kjer se pojavi zgolj beseda skupnost: lokalna skupnost, skupnost občin in še kaj bi se našlo. Pravo skupnost je potrebno zgraditi in vzdrževati. Za lažjo predstavo in usklajenost razumevanja navajam temeljne značilnosti skupnosti, kot jih je odkril Scott Peck v svoji knjig Different Drum, ki je po moje eno temeljnih del o skupnosti. Scotta Pecka pa seveda bolje poznamo po Ljubezni in duhovni rasti.
Navedene so naslednje lastnosti:
1. Vključenost, predanost in konsenz
Prave skupnosti želijo presegati same sebe. Pri vključevanju gre vedno za vključevanje širokega nabora človekovih čustev. Solze so enako dobrodošle kot smeh. Predanost za soobstajanje je ključna. Odločitve se sprejemajo s soglasjem.
2. Realizem
Odzivi v skupnosti so mnogo bolj realni kot pa, če vsak deluje sam zase. Skupnost namreč vsebuje ljudi z različnimi pogledi in svobodo za izražanje le teh.
3.Kontemplacija
Skupnost pozna samo sebe in svoje meje. Bistveni cilj kontemplacije je povečanje zavedanja o svetu zunaj in svetu znotraj.
4. Varen prostor
Ljudje se v skupnosti počutijo varne in to tako zelo, da lahko jokajo.
5. Laboratorij za osebno razoroževanje
V skupnosti gledamo skoz očala spoštovanja, prav tako pa niti ni potrebe po izpostavljanju. Če se ni treba izpostavljati, ni potrebno biti napadalen.
6. Skupina, ki se velikodušno bori
V skupnosti ni različnih strani. To seveda ne pomeni, da ni konfliktov. Pomembno pa je poslušanje drug drugega in ne kakršnokoli zavračanje.
7. V skupnosti so vsi voditelji
Bistvena značilnost je popolnoma decentralizacija hierarhije. Vsak deluje kot bi bil voditelj in dejansko tudi je. Skupnost izjemno hitro in uspešno sprejema odločitve – a to šele potem, ko je izgrajena.
8. Duh
Skupnost je duh in to definitivno ni duh tekmovalnost.
Ob tem zelo hitro ugotovim, da še nikoli nisem bil član kašne skupnosti – vsaj malo večje ne. V dvoje so se te značilnosti večkrat pojavile.
Kako torej do prave skupnosti?
Peck pravi, da je za izgradnjo potrebno 3 intenzivne dni. Sam imam izkušnjo z odprtim prostorom – in to največ 2 dni – kjer smo res prišli zelo blizu skupnosti. Tako da verjamem, da v treh dneh lahko nastane nekaj velikega. Seveda pa je potem to skupnost potrebno vzdrževati in to je vsaj tako zahtevno kot jo izgraditi.
Zakaj se ljudje bojijo skupnosti:
1. ker pade avtoriteta.
2. ker lahko ljudje jokajo
Če smo sami avtoriteta, se temu težko odpovemo. Jokati pa tudi nismo navajeni oz. nimamo izkušnje, kjer bi bile solze sprejete kot nekaj normalnega.
Skupnost pa prinaša toliko pozitivnega, da bi si podjetja morala prav želeti oblikovanja skupnosti znotraj svoje organiziranosti. Nekako se mi kažejo obrisi, kako iz skupine ljudi zgraditi skupnost oz. kako ustvariti pogoje z veliko verjetnostjo, da skupnost nastane.
Pogoji so naslednji:
1. Ljudje si morajo vzeti čas.
2. Ljudje morajo biti pripravljeni tvegati – stopiti v negotovost zlorabe zaupanja in obenem zaupati, da te zlorabe ne bo.
3. Ljudje morajo biti pripravljeni govoriti o sebi in o izzivih, ki skupnost zadevajo ter iskati soglasne rešitve.
Tako na hitro se mi zdi, da je to vse. In moderator oziroma facilitator mora k temu usmerjati in to ozaveščati.
