Archive for Marec, 2008

Marec 21st 2008
Katastrofa! 6 ur na internistični urgneci.

Posted under Inovativnost & Odličnost

Danes sem moral peljati očeta v bolnico. Nekaj dni se je vlekla splošna slabost in povišana temperatura. Precej hitro je prišel na vrsto. Vzeli so mu kri za preiskavo. Dve uri smo čakali na rezultate. Ker kri ni pokazala, kaj konkretno je na robe, so mu vzeli še vodo in zopet približno 2 uri čakanja in potem še rentgen pljuč in še 2 uri čakanja. Na neudobnih stolih mu je seveda postalo slabo, in ko sem se trudil, da bi od nekod potegnil posteljo, ga je sestra odpeljala v sobo, kjer je lahko legel. Na koncu je bil sprejet na infekcijskem oddelku po približno 6,5 urah od kar smo prišli v bolnico.

Vsi: zdravniki in sestre so bili zelo prijazni. A kaj je s sistemom, kjer potrebuješ več kot 6 ur, da se stvar razpleti. A bi lahko bilo drugače. Prepričan sem, da bi lahko bilo. Ne vem sicer, kako natančno to urediti, a če bi strokovnjaki in uporabniki skupaj razmišljali, bi hitro prišli do inovativnih in učinkovitih rešitev. Otto Scharmer v svoji knjigi Theory U opisuje proces, ko so zdravniki in pacienti skupaj iskali rešitve za boljši zdravstveni sistem nekje v Nemčiji. Najprej se je pokazalo, da ne eni ne drugi sploh ne poznajo težav one druge strani. Iskreni pogovor lahko pomaga pri tem razumevanju in pripelje do odličnih rešitev. Stvari so lahko bistveno drugačne, a z njimi se je potrebno ukvarjati.

Zgleda da so v mariborski bolnišnici oz. po novem Univerzitetnem kliničnem centru uspešno obdelali lekcijo prijaznosti osebja, do ostalega pa vsaj na internistični urgenci še niso prišli. Še enkrat: stvari so lahko bistveno drugačne. Najprej moramo o tem razmišljati, se pogovarjati in si predstavljati. Aleš je nekoč pisal o bolnišnici z motom: „Mi zdravimo v duhu ljubezni in usmiljenja.“ To je seveda bistveno drugače in baje se da.

No Comments »

Marec 15th 2008
Inovativnost, oblikovanje - design in funkcionalnost

Posted under Inovativnost & Tehnologija & Design

Embalaža za Drogin čaj (ne v filter vrečkah), kaže da je bilo vanjo vloženo nekaj dela. Ne da pa se hitro in enostavno odpreti, naložiti čaja in zapreti, tako da se ne zrači. Od te embalaže bi pričakoval ravno to. Najbolje temu ustrezajo pločevinaste škatlice, ki pa so seveda dražje. Prostor za inovativnost je odprt. Kako izdelati embalažo, ki bo v cenovnem razredu obstoječe in bo odgovarjala na gornje zahteve? In seveda se ob tem postavi vprašanje, zakaj tega še niso naredili?

Doma imamo zložljivo steno za tuširanje. Na dnu ima stena rob v obliki žleba, kjer se nabira voda in počasi tudi vodni kamen. Temeljito čiščenje je ne le težko, ampak celo nemogoče. Zakaj ni nihče pri proizvajalcu pomislil na to? Kako torej narediti, da bo voda brez težav odtekala in da se bo stena dala dobro očistiti?

Priznam! Na industrijsko oblikovanje se ne spoznam dobro. Vidim pa veliko izdelkov, kjer oblikovanje zmanjšuje funkcionalnost. Zdi se mi, da manjkajo prototipi, ki bi jih potencialni uporabniki preizkušali. Ob uporabi izdelkov vsaj v zgornjih dveh primerih zelo hitro postane jasno, da oblika ni optimalna. In potem se odpira potreba po inovacijah. A so potem edino oblikovalci poklicani k tovrstni inovativnosti? Po moje ne. Vsaj še uporabniki in strokovnjaki za področje iz katerega je izdelek.

Množično sodelovanje, ki vključi široki krog uporabnikov, je lahko odlična rešitev. Če je izdelek dovolj nazorno virtualno predstavljen, lahko velika skupina uporabnikov, opazi nefunkcionalnosti zaradi oblikovanja brez konkretne uporabe. V isti krog preizkuševalcev pa se lahko vključijo tudi strokovnjaki.

Danes je preveč izdelkov, kjer je funkcija izdelka odvisna v veliki meri od oblike in prav zato to ne more biti odvisno samo od oblikovalske ideje.

Obstaja pa seveda tudi precej izdelkov, kjer je funkcija pretežno tehnološka oz. Konstruktorska kategorija. V teh primerih pa bi lahko oblikovanje prineslo inovativni potencial in dalo dodano vrednost.

No Comments »

Marec 6th 2008
Skupnost - kraj kjer lahko jokaš. Tudi v podjetju!

Posted under Organizacije & Sodelovanje

Beseda skupnost je precej zlorabljena. Nisem prepričan, da bi se veliko podjetij odločilo za program izgradnje skupnosti med njihovimi sodelavci, ali morda celo skupnosti z dobavitelji in strankami. Pa je prav skupnost tista, ki omogoča najodličnejše sodelovanje in reševanje problemov.

Pri tem seveda moramo pozabiti na skupnosti, kjer se pojavi zgolj beseda skupnost: lokalna skupnost, skupnost občin in še kaj bi se našlo. Pravo skupnost je potrebno zgraditi in vzdrževati. Za lažjo predstavo in usklajenost razumevanja navajam temeljne značilnosti skupnosti, kot jih je odkril Scott Peck v svoji knjig Different Drum, ki je po moje eno temeljnih del o skupnosti. Scotta Pecka pa seveda bolje poznamo po Ljubezni in duhovni rasti.

Navedene so naslednje lastnosti:

1. Vključenost, predanost in konsenz
Prave skupnosti želijo presegati same sebe. Pri vključevanju gre vedno za vključevanje širokega nabora človekovih čustev. Solze so enako dobrodošle kot smeh. Predanost za soobstajanje je ključna. Odločitve se sprejemajo s soglasjem.

2. Realizem
Odzivi v skupnosti so mnogo bolj realni kot pa, če vsak deluje sam zase. Skupnost namreč vsebuje ljudi z različnimi pogledi in svobodo za izražanje le teh.

3.Kontemplacija
Skupnost pozna samo sebe in svoje meje. Bistveni cilj kontemplacije je povečanje zavedanja o svetu zunaj in svetu znotraj.

4. Varen prostor
Ljudje se v skupnosti počutijo varne in to tako zelo, da lahko jokajo.

5. Laboratorij za osebno razoroževanje
V skupnosti gledamo skoz očala spoštovanja, prav tako pa niti ni potrebe po izpostavljanju. Če se ni treba izpostavljati, ni potrebno biti napadalen.

6. Skupina, ki se velikodušno bori

V skupnosti ni različnih strani. To seveda ne pomeni, da ni konfliktov. Pomembno pa je poslušanje drug drugega in ne kakršnokoli zavračanje.

7. V skupnosti so vsi voditelji
Bistvena značilnost je popolnoma decentralizacija hierarhije. Vsak deluje kot bi bil voditelj in dejansko tudi je. Skupnost izjemno hitro in uspešno sprejema odločitve – a to šele potem, ko je izgrajena.

8. Duh
Skupnost je duh in to definitivno ni duh tekmovalnost.

Ob tem zelo hitro ugotovim, da še nikoli nisem bil član kašne skupnosti – vsaj malo večje ne. V dvoje so se te značilnosti večkrat pojavile.

Kako torej do prave skupnosti?
Peck pravi, da je za izgradnjo potrebno 3 intenzivne dni. Sam imam izkušnjo z odprtim prostorom – in to največ 2 dni – kjer smo res prišli zelo blizu skupnosti. Tako da verjamem, da v treh dneh lahko nastane nekaj velikega. Seveda pa je potem to skupnost potrebno vzdrževati in to je vsaj tako zahtevno kot jo izgraditi.

Zakaj se ljudje bojijo skupnosti:
1. ker pade avtoriteta.
2. ker lahko ljudje jokajo
Če smo sami avtoriteta, se temu težko odpovemo. Jokati pa tudi nismo navajeni oz. nimamo izkušnje, kjer bi bile solze sprejete kot nekaj normalnega.

Skupnost pa prinaša toliko pozitivnega, da bi si podjetja morala prav želeti oblikovanja skupnosti znotraj svoje organiziranosti. Nekako se mi kažejo obrisi, kako iz skupine ljudi zgraditi skupnost oz. kako ustvariti pogoje z veliko verjetnostjo, da skupnost nastane.

Pogoji so naslednji:
1. Ljudje si morajo vzeti čas.
2. Ljudje morajo biti pripravljeni tvegati – stopiti v negotovost zlorabe zaupanja in obenem zaupati, da te zlorabe ne bo.
3. Ljudje morajo biti pripravljeni govoriti o sebi in o izzivih, ki skupnost zadevajo ter iskati soglasne rešitve.

Tako na hitro se mi zdi, da je to vse. In moderator oziroma facilitator mora k temu usmerjati in to ozaveščati.

No Comments »