Hitro lahko najdemo precej podjetij in drugih organizacij, ki so se odlepila od povprečnosti, morda celo od klanca po katerem so se kotalila proti lastnemu propadu. Nekatera podjetja so napravila korenito preobrazbo, ko so bila praktično v razcvetu. Precej verjetno pa so si s tem krakom zagotovila uspešnost na daljši rok.
Kaj je značilnost vseh teh podjetij oz. vseh teh preboje? Na prvi pogled lahko rečemo, da je vsak preboj drugačen: IBM je prodal proizvodnjo prenosnikov in postaja vse bolj storitveno podjetje, kitajska tovarna je proizvajala zobno pasto, sedaj pa izdeluje linije za pakiranje zobne paste, Google, ki dela v smeri, da počasi ne bomo več potrebovali trdih diskov v računalnikih in še veliko primerov tudi s sveta manjših podjetij. V ozadju vseh primerov pa so skupne značilnosti. Prav gotovo drži, da preboj ni rezerviran samo za visokotehnološka podjetja, možen je tudi v tradicionalnih panogah. Preboj gotovo ni nekaj kar se posreči oz. se zgodi naključno. Iz knjige Shibe, Waldena, Ballery in Jouslin de Noraya: Transformation. Case Studies sem nabral nekaj misli in vodil prebojnega managementa. Veselim pa se že seminarja o prebojnem managementu 8. in 9. aprila s prof. Shoji Shibo iz Japonske.
Prepoznamo lahko tri vrste oz. razvojne stopnje managementa:
- kontrola
- neprestane izboljšave
- preboj
Vsaka od teh stopenj je pomembna in ne odpravi predhodne stopnje.
Predsednik uprave oz. direktor mora z enim očesom nadzirati management kontrole, sicer podjetje ne bo moglo odgovarjati minimalnemu dogovoru med podjetjem in družbo. Z drugim očesom mora direktor motriti management neprestanih izboljšav, sicer podjetje ne bo moglo odgovarjati na spremembe zahtev potrošnikov. In direktor mora imeti modrost videti preboje v prihodnosti, sicer ne bo prihodnosti za podjetje.
Prebojni management je ključna veščina za vrhunske managerje in od njih zahteva izgradnjo ustreznega sistema za izvedbo prebojev in paradigmo, ki je drugačna od tiste pri managementu kontrole in managementu neprestanih izboljšav. Preboj nujno zahteva vizionarske voditelje. To pomeni, da so usmerjeni v prihodnost in so sposobni na konkretni simbolični ravni uvesti spremembe. O načelih vizionarskega vodenja sem že pisal.
Ta načela kažejo precej jasno pot voditelja, ki želi s preboji peljati podjetje po poti uspešnosti. Zdi se mi možno slediti ta načela, ki so na nek način zaokrožena celota. Pomenijo časovno zaporedje, ki mu lahko sledimo in hkrati vsebujejo elemente trajnosti. To trajnost vnaša potreba po več voditeljih sprememb in sistem zagotavljanja povratne informacije ter nekatere spremembe, ki pomenijo prelom s staro kulturo.
Načelo voditelja, ki se nikoli ne preda pa zagotavlja uspeh kljub zagotovo prisotnemu odporu. Bistveni so še vedno ljudje. In bistveno je najti lastno pot, ki je lahko na prvi pogled čudna in nenavadna in izgleda skregana z logiko. Prepoznajo pa jo seveda vizionarski voditelji.
Prav neverjetna se mi zdi odločitev IBM, da proda proizvodnjo prenosnikov. Tako na hitro bi rekel, da gre za zlato jamo. Verjetno pa vidijo oni drugače in navsezadnje lahko razloge za tako odločitev prepoznam tudi sam. Proizvajalcev prenosnikov je vedno več. Prenosniki so vedno cenejši. Vrhunske storitve, ki pa jih lahko in jih dejansko IBM ponuja, pa so nekaj, kar lahko ponudijo le redki. Razmišljam, kaj bi bila podobna odločitev za nekatera slovenska podjeta:
- Mura namesto konfekcije ponuja uvajanje tehnologije izdelave oblačil. Če se ne motim eden od bivših članov uprave Mure počne prav to.
- Nafta iz Lendave je s ponudbo vrtanja vrtin in raziskovanjem zemeljskih voda blizu takšni odločitvi ali pa je to morda že ta pravi preboj.
- Tovarn za proizvodnjo tekstila je v Sloveniji ostalo malo. Vem za Tekstino iz Ajdovščine, ki se trudi z razvojem antibakterijskih oblačil in oblačil, ki zadržujejo elektromagnetno sevanje. Zveni dobro in prepričljivo.
- Zanimiv je aktiven vstop Istrabenza v turizem - nekaj kar je precej oddaljno od njegove prvotne dejavnosti. Morda je lažji preboj na liniji ukvarjanja z električno energijo ali pa z alternativnimi viri energije.
Seveda pa ne gre pri preboju nujno za spremebo ponudbe, lahko gre tudi za novi poslovni model ali drugačen odnos z zaposlenimi.
