Archive for Januar, 2008

Januar 20th 2008
Slovenski forum inovacij, inovativnost in inovacijska klima - SOUSTVARJAJ!!

Posted under Inovativnost & Odličnost

Bil sem na Slovenskem forumu inovacij. Prišel sem tik pred otvoritvijo in pred garderobo se je nabrala velika vrsta. Dva fanta sta komaj zmogla sprejemati plašče in bunde ter si zmenjevati polo z nalepkami, kamor sta pisala številke za dežnike. Nobene inovativnosti, s katero bi pospešila svoje delo. Sama razstava in predstavitve inovacij me niso potegnile v ogledovanje. Vse skupaj je bilo izredno natrpano in predvsem enodimenzionalno – fotografije in besedilo. Kot da bi inovativnost bila ostro ločena od dogodka.

To pravzaprav ni nekaj presenetljivega. Inovativnost je še vse prepogosto individualna zadeva – podjetje vzpodbuja, posamezniki pa naj bodo inovativni. To sem presenečen ugotovil na letni konferenci Slovenskega združenja za kakovost v sekciji Inovacijska klima. Vsi so govorili predvsem o nagrajevanju posameznikovih inovativnih idej, inovativnost kot skupinski proces pa je izjema. Skupinski proces namreč zahteva čas, ki ga mora skupina prebiti skupaj. S stališča takojšnjih rezultatov je to seveda zapravljanje časa.

Umetnost razširja prostor učenja
Udeležil sem se delavnice o tem kako vzpodbujati inovacijsko klimo s pomočjo umetnosti, Ki jo je vodila Nina Božič iz CEED-a. V takšnem povezovanju je izziv vzpodbujanja inovativnosti. Precej udeležencev iz velikih podjetij je pokazalo, da iščejo drugačne rešitve. Pogovor, ki se je razvil, je precej hitro šel v smer merjenja, vrednotenja in porabljenega časa. Umetnost pa j tista, ki ravno to preseka. V umetniškem ustvarjanju se čas ustavi. Umetniškega dela ne moremo meriti in izraziti v številkah. To je ena izmed dodanih vrednosti, ki jih umetnost prinese. Seveda pa se moramo zavedati, da v poslu potrebujemo učinke in tudi inovativnost moramo na določene načine meriti. Torej iščemo neko pravo mero med časom, ki se je ustavil in med sekundami, ki neizprosno štejejo, čez koliko časa bo prišel novi izdelek na trg.
To področje povezovanja umetnosti in poslovanja mi je blizu. Verjamem v moč tega sožitje in tudi sam v svojem podjetju v sodelovanju z umetniškimi ustvarjalci razvijam takšne programe: Vodenje in glasbe ter Likovno izražanje in vodenje. Veliko potencial za razvoj inovativnosti sem ob tem razmišljanju odkril v svojih programih povezanih z umetnostjo.

Množično sodelovanje – soustvarjajte miselni vzorec

Ob tem sem začel razmišljati še o drugih možnostih, kako graditi inovacijsko klimo v podjetjih. Pri razmišljanju sem si pomagal z orodjem, ki je tudi sicer odličen pripomoček za pridobivanje inovativnih idej. Gre za izdelavo miselnih vzorcev preko spleta.

Tukaj je direkten dostop: Kako do inovativne klime?
Isti vzorec lahko soustvarja veliko posameznikov ne le iz podjetja, ampak iz celega sveta. Povabim vas da ta moj miselni vzorec dopolnite z vašim soustvarjanjem.  Pošljite mi e-pošto, pa vas dodam med soustvarjalce tega miselnega vzorca. Obstaja še precej t.i. wiki orodij, ki omogočajo enostavno in skupno ustvarjanje spletnih strani oz. dokumentov. Množično sodelovanje, ki se lahko na ta način razvije, je ene izmed možnosti, ki lahko ogromno prispeva k dvigu inovativnosti v podjetju.

Prihodnost – izvor novih idej
Tretji element, ki lahko prinese veliko inovativnih idej v podjetje pa je pogled v prihodnost. Preprosto povedano gre za razmislek in analizo o tem, kaj bo v prihodnosti aktualno in potrebno, kakšni so trendi, kaj se v drugih panogah in drugih državah že dogaja, kaj nam lahko v pogovoru povedo nekateri ključni igralci in kakšni so možni scenariji prihodnosti glede na posamezne pomembne spremenljivke.

Kultura odprtega prostora – inovacijska kultura (klima)

S kolegom Alešem moderirava po metodi odprtega prostora. Pred kratkim sva začela iskati načine, kako načela odprtega prostora vključevati v organizacijsko kulturo. Seminar o kulturi odprtega prostora je bil prvi tak poskus z zelo dobrim odzivom udeležencev. Prav odprtost, pripravljenost na presenečenje, prostovoljnost udeležbe, sprejemanje vseh sodelujočih, sledenje trenutku, ki se pojavi ter vzpodbujanje predanosti in odgovornosti, so vse elementi, ki gradijo tudi inovacijsko klimo.

Pomembno se mi zdi, da ne ostanemo le pri besedah, ampak poskušamo s posameznimi načini. Za to pa je potrebna disciplina, ki jo mora imeti vsaj nekdo v zavesti. Samemu mi je popolnoma jasno, da prihajam do novih idej, iz katerih lahko razvijem nove storitve, če počnemo določene stvari. Vzeti si moram čas za ustvarjanje, vzeti si moram čas za sprostitev in odklop, oditi moram na mesta, ki me inspirirajo. V vsakdanjem okolju časovnega pritiska pa si lahko z dovolj zavedanja in nato še z dovolj discipline vzamem čas za to.

1 Comment »

Januar 13th 2008
3 največje pasti vodenja

Posted under Odličnost & Osebno mojstrstvo

Veliko pasti preži na voditelje, managerje in seveda vse ostale smrtnike pri doseganju uspešnosti. Do nedavnega sem največjo past poznal teoretično Najbolje jo je opisal Stephen Covey. Gre za to, da nujne stvari vedno premagajo pomembne. Pomembne stvari, kot so rekreacija, načrtovanje, graditev odnosov, nikoli ne pritiskajo na nas in jih odložimo v konkurenci s skrajnimi roki, stvarmi, ki morajo biti narejene in telefonskimi klici.
Nekaj dni nazaj pa sem se zalotil, kako odlagam rekreacijo, ki sem si jo postavil med cilji za 2008 in kako odlagam premislek o poslovnem modelu. Vedno je bilo za narediti kaj, kar se mi je zdelo, da mora biti nujno narejeno. Past je prav neverjetna – spominja že kar na zasvojenost. Pojavi se občutek kot da ne moreš in ne smeš nehati. Če to narediš, bo vse narobe. Neverjeten obrambni mehanizem. Ne vem še pred čem me brani. Se mi dozdeva, da pred spremembami.
Ključ do rešitve je seveda v načrtovanju – pisnem na vsak način. In disciplini pri izvajanju načrtovanega. Zanimiva misel, ki podkrepi to razmišljanje: Ko se ti zdi, da si nikakor ne moreš vzeti časa za počitek, je nujno, da si ga vzameš. Enostavno je treba presekati z rutinskimi, nujnimi in še kakšnimi stvarmi  in narediti, kaj, kar je pomembno. Bo boleče, a na dolgi rok tudi uspešno. V veliki večini primerov sploh ni nobene škode zaradi prekinitve. Ne da ni škode, ogromna korist se pokaže izjemno hitro.

Ob tem razmišljanju sem pomislil še na druge pasti. Ena je prav gotovo ta, da bomo z več dela bolj uspešni. Pogosto, ni potrebno delati več, ampak pametneje. Se veda  pa je potrebno to premisliti in že smo pri prvi pasti.

Naslednja stvar pa je zmota povezana s prejšnjo: Drugače se ne da. Seveda se da in to celo na več načinov. Kateri od tej načinov je s precejšnjo verjetnostjo uspešnejši ali učinkovitejši od prvotnega. In smo spet pri pomembnem razmišljanju o različnih načinih delovanja. ponavadi delujemo na star način predvsem zato, ker nimamo časa, da bi izbrali drugega boljšega. Pozitivni odgovor na to zadnej razmišljanje je prebojni marketing, ki pokaže, da se tudi v najmanj perspektivnih panogah da delati drugače in uspešno.

No Comments »

Januar 6th 2008
Celi svet je lahko razvojni oddelek podjetja

Posted under Wikinomics

Moto mojega podjetja je: Odpiramo prostor za učenje. Zelo se prepoznavam v tem motu. Pri razmišljanju o dejanskih mejah tega odprtega prostora, pa preko različnih virov prihajam do spoznanja, da meja sploh ni. Oz. so edino v glavi. Kako torej odpreti prostor za učenje v nekem podjetju do skrajnim meja sveta? Nekaterim to že uspeva.
Večina velikih in uspešnih podjetij poskuša v svoje razvojno raziskovalne oddelke pridobiti najboljše ljudi in jih seveda obdržati ter motivirati, da bodo od sebe dali najboljše. A to danes ni več dovolj Spremembe so tako hitre, da jim tudi najboljši R & R oddelki v podjetjih ne morejo slediti. In kaj sploh preostane malim podjetjem. Praktično nič oz. le drobtinice. NAPAČNO!
Danes lahko sledimo novi logiki. Cel svet je lahko naš razvojno raziskovalni oddlek., ne glede na to ali smo multinacionalka ali malo podjetje. Direktor P&G Lafley pravi, da nekdo izven organizacije ve danes bolje kot vi, kako odgovoriti na določeno vprašanje ali rešiti določen problem ali izkoristiti dano priložnost. Morate ga le najti in poiskati način, kako sodelovati z njim in biti pri tem učinkovit.

Kateri so problemi v vašem podjetju, za katere trenutno ne poznate odgovorov in nimate ljudi, ki te probleme rešili? Ste kdaj pomislili, da bi k reševanju pritegnili ljudi iz celega sveta, ali pa vsaj iz cele Slovenije? Portal Innocentive ponuja to možnost. Podjetja objavijo svoje probleme in približno 90.000 članov na Innocentive portalu se lahko vključi v reševanje. Rešitve posredujejo podjetju in za tisto rešitev, ki jo podjetje izbere, tudi plača. cena je določena že ob sami objavi problema.

Za orientacijo pa še nekaj objavljenih aktualnih problemov na Innocentive
- Promocijski video za pridobivanje novih razvojnikov
- Super vpojni polimer
- Varna in ekonomiča sintetična pot za PA-824

Za množično sodelovanje ni ovir in dejansko je to način delovanja v prihodnosti. Sam vztrajno razmišljam o načinih, kako vstopiti na ta vlak Wikinomije. Zaenkrat samo vztrajno pišem o tem na svojem blogu, ob tem pa se porajajo tudi konkretne ideje.

No Comments »