December
24th 2007
Krog nočnega sokola ali zakaj potrebujemo skupnosti?

Posted under Wikinomics & Sodelovanje

Še nekaj časa nazaj je bila skupnost najbolj naravno okolje, kjer so ljudje živeli in se podpirali. Cela soseska je ličkala koruzo, vsi so pomagali pri spravilu pridelkov. Ne vem sicer, če je bilo vse idealno, a nekatere stvari so dobro delovale. Danes so močne skupnosti, ki presegajo družinski krog redkost. Prav zato se mi zdi zanimiv primer soseske Night Hawk Circle v Luisvilu v Coloradu, ki resnično deluje.

Ljudje si pomagajo med sabo in skupaj praznujejo ter se veselijo. To pa je bistvo vsake skupnosti. O skupnosti mi je pripovedoval prijatelj Les, ki v tej soseski živi in je tudi začetnik te skupnosti.  Ustvaril oz. na razpolago ji je dal osnovno informacijsko strukturo: spletni portal. Vsaka družina v skupnosti, se na tem portalu lahko predstavi, vsak posameznik lahko predstavi tisto, kar ga zanima in tisto, kar lahko skupnosti ponudi. In kar je izjemno pomembno – portal služi pretoku informacij.

Če se kdo odloči, da bi rad veselje delil z ostalimi člani, enostavno oznani, da bo zabava in vsak, ki pride, napiše, kaj bo prinesel oz. prispeval.
Ljudje v skupnosti imajo tudi različne potrebe po popravilih in vzdrževanju njihovih hiš in naprav. Tako se npr. pojavi vprašanje, kdo vse bi pred zimo izvedel redno servisiranje gorilnika. Od 48 družin se jih za to odloči 20. Eden od članov gre do posameznih izvajalcev in jih povpraša za ceno servisiranja enega gorilnika. Ko to izve, pa se pozanima, koliko pa bi stalo 20 takšnih vzdrževanj. In  cena na posamezno družino močno pade. Ko vzdrževalec pride, v enem dnevu obrede vse hiše v skupnosti. Posamezni član skupnosti ima ključe tistih hiš, katerih lastniki so v tistem času zadržani.
To je ena konkretna in uporabna stvar, ki jih članstvo v tej skupnosti prinaša.

In skupnost mora prinašati takšne uporabne koristi. Ne zadostuje, samo formalno članstvo. Skupnost mora biti živa in odgovarjati na potrebe njenih članov.
Za takšne lokalne skupnosti se odpira še veliko drugih izzivov:

  • delitev avtomobilov (posamezna družina potrebuje 2 avtomobila le občasno; nekaj skupnih avtomobilov lahko učinkovito odgovori na ta problem)
  • varstvo otrok ( vsak član skupnosti lahko ponudi občasno varstvo ostalih otrok iz skupnosti; v dovolj veliki skupnosti, lahko to prispeva k nekaj urnemu organiziranemu dnevnemu varstvu)
  • posamezni člani imajo različne sposobnosti, ki jih ponudijo ostalim članom in sami izkoristijo tisto, kar potrebujejo oni.

Prenos te analogije v podjetniški svet je zelo enostaven.

  • V skupnosti podjetnikov povemo, kaj potrebujemo in kaj ponujamo ter se podpiramo pri tem.
  • Delimo si koristne informacije in spoznanja.
  • Delimo si stroje in naprave, ki jih potrebujemo le občasno.
  • Delimo si strokovnjake, ki jih potrebujemo le občasno.

Vstop v skupnost in resnično življenje skupnosti sploh ni enostaven -ne v lokalnem ne v podjetniškem okolju. Pozabili smo modrost deljenja in medsebojne pomoči naši babic in dedkov. Imamo občutek, da bomo samo dajali, da bomo morali samo pomagati in samo prispevati. Ne  obstaja zastonj skoraj že veda o graditvi skupnosti in vloga graditelja skupnosti. Nekdo mora počasi dozirati zaupanje, učiti ljudi deliti, poskrbeti za sistem.

Božični čas je pravi za razmišljanje o skupnosti in tudi pravi, da damo skupnosti pravi pomen. Menim, da je potrebno v vsaki deklarirani skupnosti odpreti in odgovoriti na naslednja vprašanja:

  1. Kaj je tisto, zaradi česar smo skupnost?
  2. Koliko so člani pripravljeni prispevati, in kaj lahko v skupnosti dobijo?
  3. Kaj bi k razvoju skupnosti še prispevalo?
  4. Kdo je tisti, ki skrbi za vzdrževanje skupnosti?

Božič prinaša sporočilo: ‘Mir ljudem na zemlji.’ Prava skupnost mora prispevati k občutenju tega miru za vsakega člana.

Trackback URI | Comments RSS

Leave a Reply