Posted under Učenje & Wikinomics & Sodelovanje
Vedno bolj se navdušujem nad wiki stvarmi. Razmišljam o možnostih množičnega sodelovanja, ki se ponujajo. Pred par dnevi sem prejel svoj izvod Wikinomics – How Mass Collaboration Change Everything, ki je ena izmed temeljnih knjig o množičnem sodelovanju. Zaenkrat sem jo uspel le malo listati. Bom pa se prepustil navdihu poskušal najti nekaj možnosti, ki se ponujajo meni:
1. Sam razvijam in izvajam usposabljanja. Eno usposabljanje želim razviti s sodelovanjem vseh zainteresiranih. Okvir usposabljanja bom da v wiki okolje in dopustil dopolnjevanje in komentiranje nastalega besedila.
2. Precej razmišljam tudi o tem, koliko in kako mi lahko pri marketingu pomagajo ljudje, ki jih srečujem na spletu. To je sicer spolzko področje. Potrebno pa je najti pravo zmagam-zmagaš situacijo.
3. Ukvarjam se z moderacijsko metodo ‘odprti prostor’. Razmišljam, kako bi to metodo spravil na splet. Tehnično se mi zdi precej zahtevna, a ideja je dobra. Nekdo potem v spletnem odprtem prostoru odpre izziv oz vprašanje. Vsi sodelujoči prispevajo podteme in potem posamezne polteme razvijajo. Na nek način se iz teh pogovorov izluščijo prioritete in potem teče pogovor glede na te prioritete. V zadnjem koraku pa se identificirajo naloge in ljudje, ki te naloge prevzamejo.
4. Ideja o kateri že tudi razmišljam nekaj časa ‘Napravi svoje usposabljanje’. Uporabniki preko portala oblikujejo usposabljanje po meri, ki ga potem pripravimo in izvedemo.
5. Zadeva, ki pa verjetno zahteva bistveno več premisleka in tehničnega znanja je spletna oblika tega, o čemer je pisal že Ivan Illich v svoji knjigi Deschooling Society. To so mreže znanja. Pridejo skupaj ljudje, ki imajo iste interes in se učijo. V realnosti so to študijski krožki. Izziv pa je, kako takšno mrežo znanja narediti na spletu in s tem odprto za vse. Podjetja imajo v okviru managemnta znanja že orodja, ki v veliki meri to omogočajo.
Morda že kaj od tega obstaja realizirano. Prva ideja je prav gotovo realizirana. Kar nekaj knjig nastaja na tak način – tudi v Sloveniji. Za ostale stvari pa ne vem. Če kdo ve, bom zelo vesel sporočila o tem.
Kar se mi zdi bistveno, je to, da se da delati na drugačen način. In počasi bomo mrali vstopati v ta način. Posamezniki in podjetja. Samo veselim se lahko tega, da se vračamo v obdobje sodelovanja. Se pa tudi malo bojim. Sodelovati smo se odvadili. Odvadili smo razmišljati v okvirih sodelovanja. Najbolje, da se čimprej privadimo.

bica on 15 Okt 2007 at 11:33 dopoldne #
Ideja kot takšna se mi zdi dobra.
Znalo pa bi postati problematično samo glede plačila teh sodelovanj.
Ljudje so vse preveč usmerjeni na to, da je nekaj vredno samo takrat, ko ima svojo ceno.
Nekomu nekaj nuditi brezplačno je marsikje manj vredno kot ista stvar, ki jo je bilo potrebno drago plačati ali pa celo preplačati.
Danilo on 16 Okt 2007 at 6:49 dopoldne #
Pri razmišljanju o plačilu se precej stvari ustavi. Plačilo je lahko tudi drugačno, ne le v denarju. Takšno plačilo pa vedno pride. SMo pa omejeni z denarjem. Še se pogovarjamo o sodelovanju in ponujamo določene možnosti, se bomo počasi tudi navadili.
Seveda pa morajo biti naka pravila in neki okvirji in seveda tudi zaupanje, ki ohranja vzajemnost.