Kaj imata skupnega vzgoja otrok in organizacija podjetja? Kar nekaj. Včeraj mi je žena pripovedovala o srečanju z babico in njunima vnukom. Babica je bila zelo stroga in otrokama kar precej stvari, ki same po sebi niso slabe, ni bilo dovoljeno. Ko sem še učil v srednji šoli, sem v nekem trenutku začel dopuščati žvečenje žvečilnih med poukom in pitje pijače. Marsikaj je postalo lažje.
Za kaj pravzaprav gre. Najbolj enostavno je določene stvari absolutno prepovedati ali pa absolutno dovoliti. Težje je znotraj nekega nabora posamezne stvari dovoliti in posamezne prepovedati. Sin lahko npr. v kuhinji iz omare vzame plastična cedila, ostalih stvari pa ne sme. Presenetljivo je pri pribl. 14 mesecih dojel, da čeprav je ista omara, nekaj sme in nekaj ne sme. Ker je bilo že v začetku jasno, da vsega iz omare ne sme vleči ven, je bila tudi precej velika skušnjava prepovedati vse.
Jasno je tudi, da ko otrok raste, postajajo nekatere stvari, ki so bile prej prepovedane, dovoljene. In če imajo starši dva otroka različne starosti, je starejšemu dovoljenih več stvari. Če bi obema enako dovolili, bi s tem krnili razvoj starejšega ali pa ogrožali varnost mlajšega.
Kako je v podjetju. Jasno postavljena pravila, ki veljajo za vse, so pogosta. Velikokrat je preveč stvari prepovedanih. To zavira razvoj, onemogoča učenja in ustvarjalnost. Veliko pravil pomeni tudi veliko kršitev. Veliko pravil pomeni malo odgovornosti za zaposlene.
Veliko pravil pomeni tudi veliko nesmiselnih pravil. Morda so nekatera od teh nesmiselnih pravil bila nekoč smiselna. Verjetno je nesmiselno 10-letnemu otroku prepovedati uporabo noža, še kako smiselno pa je to pri 2-letnem otroku. Obstajajo podjetja, kjer je vse predpisano in obstajajo podjetja, kjer je veliko odprtega. O enem od takšnih podjetij sem že pisal. Lahko si predstavljamo, kaj pomeni za razvoj organizacije, če je vse, kar se sme in kako se sme, zapisano. Blokada! Počasnost! Nefleksibilnost!
Obstaja preprost pripomoček, s katerim ugotovimo ali je neko pravilo, predpis oz. prepoved smiselna in potrebna. Vprašajmo se ZAKAJ – zakaj je to pravilu, čemu služi. Če ne najdemo odgovora, je zelo verjetno prepoved oz. pravilo nesmiselno. Nesmiselnost pa nam pogosto jasno pokaže tudi konkreten odgovor.
Sto zakajev lahko bistveno prispeva k razvoju podjetja. Premalo postavljamo vprašanja. Preveč jemljemo stvari za samoumevne.
Ali poznate najzanesljivejše sredstvo, s katerim lahko pahnete v nesrečo svojega otroka?
Dovolite mu, da bo počel vse, kar se mu bo zahotelo. (Rousseau)
Se strinjam. POstavljanje meja pa je tudi ena najtežjih stvari. Zdi se mi pomembno, da veš, kaj je treba omejiti in kaj ne. Ko sem učil v srednji šoli, sem začutil pravo oljašanje, ko sem nehal prepovedovati nošenje kape v razredu in žvečenje žvečilnih gumijev. To enostavno ni bilo bistveno in ni prav nič vplivalo na kvaliteto pedagoškega procesa. Se pa seveda strinjam, da morajo biti jasne meje pri bistvenih stvareh.