Tri žrtve prometne nesreče na železniškem prehodu Cirkovce sem precej dobro poznal. V vrsti petnajstih žrtev v nekaj letih, se me je ta nesreča najbolj dotaknila. Vprašanje, ki se mi postavlja: Je 15 mrtvih dovolj, da se bo nekaj spremenilo? So mrtvi že sami po sebi dovolj, ali se mora zgoditi še kaj? Kakšni so načini, s katerimi dosežemo potrebne spremembe v družbi ali organizaciji.
V Cirkovcah je očitno 15 žrtev dovolj. Prehod je trenutno zaprt in v enem mesecu bo dobil zapornice. V Bosni je bilo potrebno nekaj deset tisoč ali celo sto tisoč žrtev. V Darfurju gredo te številke še višje. V milejših oblikah pa padajo žrtve tudi v manjših organizacijah in podjetjih. Ne gre vedno za smrtne žrtve, a narave problema to bistveno ne spremni.
Kaj torej pripelje do spremembe. Nekaj možnih sprožilcev sprememb:
- Dovolj veliko število mrtvih
- Umreti morajo pravi ljudje (če so žrtve bližnji od odgovornih ljudi)
- Problem mora biti medijsko dovolj izpostavljen
- Nikoli ne dvomi o tem, da lahko mala skupina čutečih ljudi spreminja svet. Resnično je to edini način spreminjanja. Margaret Mead
- Predani voditelj, ki verjame v potrebnost spremembe.
- Veliko pravilnih malih dogodkov lahko na dolgi rok pripelje do velike želene spremembe.
To morda zveni rahlo cinično, a resnica se skriva znotraj tega. Več kot je teh dejavnikov prisotno, hitreje bo prišlo do spremembe. Najpomembnejša pa je prav gotovo mala skupina čutečih ljudi. Če le ta obstaja, in začne delovati pravi čas, lahko morda pridemo skozi tudi brez smrtnih žrtev. Morda torej niso potrebni mrtvi, da se nekaj spremni, so pa prav gotovo potrebne žrtve. In potrebno je ustvariti serijo pravih majhnih dogodkov, ki pripeljejo do želene spremembe. In na začetku je potreben nekdo, ki verjame v idejo in za sabo potegne vsaj nekaj ljudi.
