Posted under Izzivi prihodnosti & Osebno mojstrstvo & Učenje
Ljudi rojenim med leti 1946 in 1964 je po svetu okrog 450 milijonov. Popuklacija starejših od 50 let je najhitreje rastoči segment prebivalstva. V naslednjih nekaj letih bo 50 % prebivalcev EU starejših od 65 let.
Pisal kaj pomeni staranje za trg dela sem že pisal. Vedno večja populacija starejših ljudi pa odpira še mnoge druge izzive. Starejši ljudje imajo posebne potrebe. So torej poseben segment potrošnikov. So trend. Precej teh ljudi ima tudi dovolj sredstev, da si lahko privoščijo posebne stvari. Zanima jih zdravje, sprostitev, potovanja, vedno bolj tudi učenje. Te stvari pa si želijo na drugačen način in v drugačni obliki kot mlajši. Starejši so torej močan segment potrošnikov. Ponudniki se tega morda premalo zavedajo in tudi starejši še niso zavestni moči, ki jo imajo kot potrošniki.
Odkrivati, kaj so potrebe te skupine ljudi in na te potreb odgovarjati je prav gotovo podjetniška priložnost. Imam občutek, da so pri nas ženske, mladi in vedno bolj tudi homoseksualci priznani kot posebne skupine potrošnikov in mnoga podjetja iščejo svoje priložnosti v ponudbi za te skupine. Starostnikov pa kot da se jih malo sramujemo, nam vzbujajo neugodje in zato tudi ni prave ponudbe. Sami starejši pa še tudi nimajo poguma, da bi se lotili razvoja ponudbe za njih.
Nekaj možni idej in izzivov:
- nakupovanje za starejše (mislim, da to že obstaja v Sloveniji)
- prevozi za starejše (ne samo v bolnišnico, ampak tudi na obiske, izlete)
- zdravniki samo za starejše
- podjetniški inkubator za starejše (podjetnikov med starejšimi je pri nas zelo malo)
- zmenki za starejše
Vse to v tujini že obstaja. A tudi, če gre le za spletne storitve, nujno potrebujemo loklizirano verzijo v slovenščini in za slovenski trg.
Nekaj za navdih:
http://www.thematuremarket.com
Fitnis za 50+
Grožnja ali izziv? Vse našteto je prav gotovo izziv. Grožnja pa je, če se mlajši in starejši ne bodo znali pogovarjati in sodelovati med sabo. Navsezadnje pa je tudi to izziv – vzgoja za sožitje med generacijami.
LukaV on 10 Avg 2007 at 12:26 popoldne #
Bravo!
Sicer itak vse preberem kar napišete, tole bo pa neposredno pridodalo moji motivaciji, ker podobno že izvajam(o)! Sem pred dipl. na fakulteti za šport in tako kot je bilo že napisano tukaj glede študija, tudi sam nisem točno vedel kaj pa po koncu. Med šolanjem in študijem sem preživel 20 let vrhunskega treniranja juda, veliko lepih rezultatov, veliko padcev in vzponov, videl skoraj vse kontinente, vendar po zaključku padel v veliko krizo, kaj pa zdaj? Vrhunski šport veliko jemlje tudi trenerjem, z otroci je zelo težko, ker jemlje veliko energije in odgovornosti. Moram se malo spočiti in hkrati zaslužiti! Ja! Delo s starejšimi!
Kljub temu, da je še nimam veliko kilometrine dela s starejšo generacijo, vidim sodelovanje z njimi velik +. Toliko izkušenj in znanja, praktičnih nasvetov na aspektov življenja, kot ti lahko dajo, jim ga sam ne morem vrniti samo s pravilno in učinkovito telesno vadbo. In vendar so zadovoljni!
Prevelik je razkorak med generacijami, a so mu šteti dnevi!
Danilo on 12 Avg 2007 at 5:30 dopoldne #
Super Luka. Vesel sem, če je moje razmišljanje potrdilo Vaše ideje. Ne vem točno s čim se ukvarjate, a prepričan sem da nekdo s fakulteto za šport lahko najde veliko potreb starejših, na katere lahko odgovarja. S tem si ustvari svojo podjetniško priložnost in pomahga starejšim pri doseganju njihovih ciljev.
Izziv je tudi vključevanje starejših v oblikovanje ponudbe in morda samo izvedbo.
Kaj konkretno pa počnete?
Lep dan.
LukaV on 12 Avg 2007 at 10:26 dopoldne #
Družinsko podjetje v sodelovanju z Judo klubom Bežigrad. Z nekaj pomoči fundacije za šport in velikim angažiranjem pri privatnih sredstvih očeta od punce je zrasla Bu-Ba: dvorani za judo in ples, manjši fitness, prostor s savno, dve pisarni in prostor za malčke. Vse opremljeno. Krediti (tudi družinski) pa ogromni.
Vendar je steklo. Sestra od punce in njen mož, prej sicer uspešen vodja oddelka za trženje dveh velikih podjetij pri nas, vodita program plesa. Moja punca je še aktivna judoistka, moj mlajši brat študent turistike, sam pa sem dejaven v omenjenem judo klubu in športnem društvu, ki ima dejavnost vadbe juda na osnovnih šolah (kar 26 v MOL, 570 otrok v dveh letih). V klubu pomaga le pri programu Judo za starejše, za samostojno vodenje mi je veliko primanjkovalo časa, še zaradi študija, ki je bil nekoliko na stranskem tiru v času aktivnega treniranja. V tem programu vadijo starši vadečih otrok v klubu, prijatelji znanci, bivši starejši judoisti in naključni zanesenjaki. Predolgo bi razlagal metodiko postopnega učenja od valjanja, padanja in na koncu že kakšnih metov in borbic, zato naj povem le, da je vadba sestavljena pretežno iz igric, borbenih igric itd. Omenim lahko, da imamo tudi nekaj tujcev, ki so tukaj zaposleni (povezava z EU?!), in dva azilanta.
Vejo, ki ste jo vi našli, sicer nekaj let nazaj sem se o tem pogovarjal že s svojim najboljšim prijateljem, bom predstavil na enem izmed naslednjih sestankov. Upam, skoraj verjamem, da bo interes. Sam vidim veliko priložnost, izziv, ki sploh ni enostaven. Seveda tudi Vam veliko uspeha. Iskreno!
LukaV on 12 Avg 2007 at 10:32 dopoldne #
Seveda, vključevanje starejših v samo ponudbo in izvedbo, ostale delavnice, druženje, gibanja, izleti, tečaji tujih jezikov, popotovanja, vse te zadeve so odprte.
Lep pozdrav, Luka!
Danilo on 13 Avg 2007 at 7:47 dopoldne #
Vso srečo Luka. Verjamem, da se bodo stvari odpirale. Čez kakšnih 20 let pa pridem na obnovitveni tečaj juda za seniorje (včasih sem tudi sam treniral judo in ostal na precej začetni stopnji.
bica on 14 Okt 2007 at 5:12 popoldne #
Ja, ta vaš naslov - odvisno s katerega zornega kota kdo gleda.
Sama sem bolj nemško govorno usmerjena, pa zato bolj sledim dogajanju in razvoju s teh območij.
In sem med drugim zasledila, kako se tega problema lotevajo v Nemčiji.
Tam so namreč ugotovili kakšen potencial se skriva v “dedkih” in “babicah”.
Pa ti potem niso konkurenca mladim na trgu delovne sile. Ampak mlade samo vodijo in jim prenašajo svoja življenjska znanja. Niti jih ni potrebno redno zaposliti, ampak jim dati samo nagrade za sodelovanje. Kajti tem starejšim ljudem je pomembno predvsem to, da imajo občutek, da so nekomu potrebni. In tako se počutijo kljub svoji starosti še pomembni. In zaradi tega so tudi manj depresivni in bolj zdravi. In tako lahko še v visoko starost skrbijo sami zase. Pa še možgančki jim ne odpovejo tako hitro.
Drugače pa Luka V - brez strahu napram recimo 50+.
Samo spoštovanje in čimveč humorja.