Posted under Izzivi prihodnosti & Voditeljstvo
Po določenih ekonomskih kazalcih je Slovenija uspešna država. V tej uspešnosti pa ni videti drugačnosti v primerjavi z drugimi državami in ni videti, da bi vedeli kam hočemo in bi temu jasno sledili. Bolj intuitivno kot pa sistematično sem prepoznal 7 ključnih izzivov za prihodnost Slovenije. O večini izmed njih sem v posameznih prispevkih že pisal. To kar pa sledi je zgoščen opis sedmih ključnih točk.
1. Sodelovanje
V Sloveniji ne znamo sodelovati. Ni vzajemnega zaupanja in spoštovanja, ki je predpogoj za sodelovanje in tudi manjka tehničnih znanj, ki sodelovanje olajšajo. Vedno se nam zdi, da ima drugi nekaj za bregom, če nam ponudi sodelovanje. Seveda ima razlog, da nekaj od sodelovanja dobi. Bistveno pa je, stvari zastaviti tako, da dobivata obe strani. Dobra stran evropskih razpisov je, da zahtevajo sodelovanje in s tem na nek način privzgajajo to prepotrebno lastnost. Upam tudi, da se bo s povečanjem projektnega dela v šolah premaknilo kaj pri sami vzgoji za sodelovanje že v otroštvu in mladosti.
Zavest o sodelovanju je potrebna tudi med zaposlenimi, mnangementom in lastniki. Tukaj so še ogromni neodkriti prostori.
Velike spremembe zahteva sodelovanje med različnimi političnimi opcijam, še posebej pri uresničevanju skupne vizije.
Problem staranja prebivalstva prav tako ni le problem pokojnin, ampak tudi problem sodelovanja med generacijami.
2. Vizija prihodnosti
Manjka nam vizija prihodnosti – in to deljena vizija, vizija, ki bi jo skupaj ustvarili, jo vsi poznali in jo živeli. Kaj nam pomagajo vladne strategije, če jih ljudje ne poznajo.
Izziv je torej začeti proces, ki vključi kar največ ljudi pri odkrivanju in pisanju vizije Slovenije. Glede na majhnost Slovenije si lahko privoščimo vključiti večino prebivalcev. Če ljudje vizijo ustvarjajo, potem tudi odločno gredo proti njej.
Povezani prispevki:
Za kom gredo lipicanci
3. Soočiti se z brutalnimi dejstvi
Pri izdelavi vizije moramo vedeti v čem smo lahko najboljši, kaj je naša strast in kaj prinaša ekonomski učinek. Vizije ne moremo graditi na oblakih. Ko želimo stopiti na trdna tla moramo sprejeti neizprosna dejstva in to je težko - pogost je to najtežji izziv. Verjetno ne moremo biti avtomobilska velesila, v množičnem turizmu se ne moremo meriti s Hrvaško,…
Odkriti moramo v čem smo lahko resnično dobri in v čem ne moremo biti, kaj je tisto, kar prebuja našo strast in seveda kaj prinaša ekonomski učinek.
Povezani prispevki:
Ustvarjeno, da traja
4. Razvoj podjetniškega duha
Voz lahko premakne naprej le podjetništvo. Ljudje morajo imeti dobre ideje in prevzeti tveganje za njihovo uresničitev. Že v mladih moramo prebuditi zavest, da je podjetništvo ena izmed možnih kariernih poti in da lahko pravzaprav na katerikoli točki lastne kariere stopimo na vlak podjetništva. Pri realizaciji ideje pa morajo pomagati tudi zunanji pogoji: enostaven postopek ustanavljanja, stimulativna davčna zakonodaja, dobre možnosti financiranja, …
Povezani prispevki:
Podjetna Slovenija
Intervju z Blažem Kosom
5. Izvirnost
Potrebujemo nove zamisli. Sicer smo obsojeni na ponavljanje in s ponavljanjem ne moremo nikoli narediti preboja. Prostorov neodkritega je ogromno. Vzpodbujanje ustvarjalnosti v šolah, ustvarjanje inovativne klime v podjetjih in v lokalnih skupnostih so nujni predpogoji. Ob tem pa je potrebno razvijati pogum, da izvirnost – drugačnost pokažemo in jo začnemo uresničevati.
Povezani prispevki:
Enako je najboljše
V čem sem lahko najboljši
6. Razvoj lokalnih skupnosti
Lokalne skupnosti in njihovi voditelji morajo preseči komunalno razmišljanje, ki meri uspešnost občine in župana s kilometri izgrajenih cest, s postavljenimi vodovodi in podobno. Jasno je, da ljudje potrebujejo infrastrukturo. Ljudje pa potrebujejo tudi prijazno in varno okolje soljudi in možnosti za razvoj in realizacijo svojih izvirnih idej. Lokalna skupnost je tista, ki lahko to najbolj neposredno zagotovi.
Povezani prispevki
Razvoj lokalnih skupnosti
7. Sistem izobraževanja in usposabljanja
Šola mora vzpodbujati razvoj sodelovanja, ustvarjalnosti in podjetništva, kot sem že zapisal v prejšnjih točkah. Seveda pa mora mlade tudi naučiti se učiti – dati jim nujna znanja in jim pokazati, kako sami pridobivajo dodatna znanja in kako naj rešujejo probleme. Razvoj učenja v lokalnih skupnostih in podjetjih sta prav tako pomembna elementa.
Izkustveno učenje, učenje na delovnem mestu in učenje iz porajajoče se prihodnosti so nekateri elementi, ki lahko bistveno vplivajo na razvoj izobraževanja in usposabljanja.
Povezani prispevki:
Prihodnost učenja
Čigava bo šola prihodnosti
andraz on 06 Avg 2007 at 6:01 dopoldne #
Osebno sem preprican, da je nujno potrebno razrusiti vecji del visokega solstva, uvesti realne solnine in ukniti studentske statuse. V tem trenutku namrec vecina fakultet producira neuporabljivi akademski kader, ki mu tak sistem seveda ustreza. Podjeta pa se soočajo z manjkom delovne sile non stop.
Danilo on 06 Avg 2007 at 6:06 dopoldne #
Andraž se strinjam, da se da in je potrebno na področju visokega šolstva narediti precej stvari. Ko končaš fakulteto bi moral biti sposoben narediti nekaj konkretnega, a precej diplomantov tega ni sposobna. Ko sem sam končal elektro fakulteto sem bil sposoben narediti zelo malo na področju elektronike. Žalostno in nisem ravno prilezel skozi na šesticah.
Preveč akademsko - premalo uporabno. Se mi zdi da tudi veliko profesorjev nima izkušenj iz prakse.
andraz on 06 Avg 2007 at 8:12 dopoldne #
ja.
ampak problem je najvecji v tem, da studentom tak polozaj, tokom samega studija, zelo ustreza, kar drzava se dodatno vzpodbuja s studentskimi domovi (in poceni bivanjem), subvencionirano prehrano, delom itd. Torej subvencijami na splosno. In studentje postanejo apaticni, kot da se jih studij kot tak ne tice in da ga potrebujejo le za diplomo in do takrat, da zivijo na stroskih starsev in davkoplacevalcev.
Ko bi se uvedle realne solnine preko dostopnih kreditov(torej realno gledano okoli 40.000 evrov do diplome), bi se stvar spremenila, saj bi studentje direktno razumeli nacin financiranja (ker bi direktno sami morali financirat zadevo), kar pomeni da bi postali zahtevnejsi do prfoksov in do fakultet.
Mah, preiskusen vzorec, nobene tople vode. To kar se dela sedaj, je pa unicevanje tistega, kar je bilo ok in dodatno poglablanje problemov. Ko bodo studentje postali kupci uslug fakultet, se bo stanje spremenilo. Do takrat pa bodo nase fakultete nekako tretje razredne (v vecini primerov)
Danilo on 06 Avg 2007 at 10:10 dopoldne #
Sam sem se nekaj časa nazaj ukvarjal s karierno orientacijo in imam izkušnjo, da večina študentov do konca študija minimalno razmišlja o tem kaj bodo počeli. Tudi na tem področju so za univerze še velike rezerve. Nekatere fakultete imajo centre za razvoj študentov - bolj izjema kot pravilo. Menda pa sedaj na ljubljanski univerzi ustanavljajo takšen center.
bica on 14 Okt 2007 at 4:54 popoldne #
Moram priznati, kako mi je všeč vajino razmišljanje.
To okrog študentov meni osebno gre že nekaj časa pošteno na živce.
Kajti, z univerz prihajajo čisti teoretiki, ki pa potem na podlagi svojega papirja želijo, da se spremeni praksa v smeri in v hitrosti, kot so si zamislili. Ne poznajo pa dejanskih možnosti.
Drugo pa je študij z obvezno prakso.
Tudi financiranje študentov bi lahko spremenili. Ja, na kakšni podlagi pa so sprejeti zakoni, da morajo starši, ki so sami uspeli v svojem življenju, v celoti sami financirati svoje otroke vse do 26 leta?
Do polnoletnosti, potem pa tako kot je predlagal Andraž - z najetjem kredita. Če si doštudiral v rednem roku - pa ti ga ni potrebno vračati. Drugače pa. Pa tudi ne bi bilo toliko sfaliranih študentov, ki so šli študirat v glavnem zaradi tega, da niso potrebovali delati. In delovne sile tudi ne bi rabili toliko “uvažati”.
In pa ponovno uvesti samo dva načina študija: rednega in ob delu.
Izredni študij je itak samo za zaslužek fakultetam. Kajti, tisti, ki v srednji šoli niso bili dovolj delavni je tudi na fakulteti, kjer je še večja možnost svobode, običajno tudi ne bodo dobili.
Odnos univerza - podjetja, pa bo takšen kot je vse dokler bodo v firmah na pomembnih mestih sedeli ljudje, ki se zavedajo svojih (ne)sposobnosti in zato onemogočajo druge z idejami in z večjim znanjem.
Pač moje mnenje. lp obema.