Posted under Izzivi prihodnosti & Inovativnost & Osebno mojstrstvo
Drugi teden našega družinskega dopusta smo kampirali v kampu Šimuni na otoku Pagu. Doživel sem konkreten preblisk o enem izmed bistvenih elementov inovativnosti. Po dolgeeeem času je to bilo prvo kampiranje. Sploh pa je bilo prvo z malim otrokom in to dejstvo kar močno določa vse ostalo. Skozi vse dni sva z ženo odkrivala kako močna priložnost osebne rasti je to kampiranje. Če si v hotelu, ti praktično ni potrebno migniti s prstom, tukaj pa moraš poskrbeti za vse.
Večina kamperjev ima s sabo ogromno opreme. Kampiranje ni nujno najbolj preprosti način preživljanja dopusta. Predvsem pred prikolicami in avtodomi vidiš veliko satelitskih krožnikov, klima naprave niso redkost, da pa o različnih oblikah udobja pri kuhanju in sedanju sploh ne govorimo.
Bistvena stvar pa je senca. Pri 38 stopinjah še posebej. S sabo smo imeli gradbeno folijo. Pač čisti začetniki. Kako iz te folije narediti senco. Pol ure filozofiranja in ugotavljanja, da se sploh ne da. Drevesa so preveč narazen, vrvi je premalo. Skoraj smo se že sprijaznili, da bo morala zadoščati le senca dreves. Ob vzpodbudi žene pa sem le začel delati. Brez jasnega načrta – in to je bistveno. Začel sem delati prototip. Če hočeš preveriti vse zmožnosti in vse natančno preračunati, potem veliko stvari ostane neizvedenih.
Bolj ko sem delal, bolj je postajalo jasno, da senca bo in tudi kakšna bo. Folija mora biti napeta. Ker je bila folija pravokotna, drevesa pa že zdaleč niso bila v ogliščih pravokotnika, je ob prvih poskusih postalo jasno, da moram najprej napeti diagonalo in potem je vse ostalo bilo enostavno. Senca je nastala in sploh ne tako slaba.
Bistveno spoznanje: Ko je problem, ga začni reševati. Poskusi narediti nekaj, kar se ti v tistem trenutku zdi najboljše. Veliko težav se bo reševalo sproti. ko končaš imaš prvi prototip, ki ga lahko vedno znova izboljšuješ.
Prepričan sem, da je metoda uporabna tudi v podjetjih. Za uspešnost izdelave prototipov pa mora vodstvo podjetja zagotoviti naslednje:
- zaposleni morajo imeti čas za izdelavo prototipov
- neuspešni prototipi morajo biti tolerirani , morda celo nagrajeni
- dovolj jasna mora biti zavest, da prvi prototip ne bo nujno idealna rešitev – morda ne bo niti rešitev
- prototip moramo pogosto začeti delati, ko se nam pravilna rešitev niti ne sanja.
Karmen on 25 Jul 2007 at 3:28 dopoldne #
Zadevo lahko bistveno že v štartu olajšaš tako, da greš v kamp, kjer ni prikolic s satelitskimi krožniki in je sence na pretek
admin on 25 Jul 2007 at 7:30 dopoldne #
A takšni kampi z obilo sence tudi obstajajo
? Super, ampak potem ne bi bilo prostora za inovativnost in nekaj bistvenih novih spoznanj.
Satelitski krožniki pa so tudi pomenili odkritje - nisem jih pričakoval. Sam ga gotovo ne bi imel na dopustu - TV nimam niti doma. A nekateri pač ne morejo brez.
Karmen, v katerem kampu z obilo sence pa si bila ti (s tvojega bloga se da razbrati, da je tudi vaša družina kampirala)?
Karmen on 25 Jul 2007 at 7:58 dopoldne #
Danilo,
se strinjam, inovativnost in spoznanja so pomembna.
Naš kamp je velika skrivnost. Ga ni za izdat kar vsakemu, ker je res dragulj
Tudi če ima kamp senco, se da biti v njem nadvse inovativen, npr. takole:
http://www.zibelka.si/blog/2006/07/19/rocno-ne-nozno-pranje/
ali takole:
http://www.zibelka.si/blog/2006/07/18/bombazne-pralne-plenicke-v-kampu/
admin on 25 Jul 2007 at 8:52 dopoldne #
Se ni za bati, da ne bi bilo prostora za inovativnost. Če ga v glavi ne zmanjka, ga tudi sicer ne. Sončno nožna tehnika je prev dobra.
Pralne planice pa smo na začetku uporabljali, potem pa malo obupali. Je pa vredno občudovanja, da ste jih uporabljali tudi na dopustu - v kampu.
Kako pa se vseeno dokopati do podakov o vašem Dragulj-kampu?
Karmen on 28 Jul 2007 at 4:15 popoldne #
Mejl?
bica on 14 Okt 2007 at 5:22 popoldne #
Ja, problem in njegova rešitev sta tista, kjer je vidna razlika med pesimistom in optimistom.
Pesimist v vsaki rešitvi vidi najprej problem.
Optimist pa v vsakem problemu rešitev.