Prihodnost in vodenje

Danes je Blaž Kos poslovni sekretar Kluba poslovnih angelov Slovenije. Od prej pa ga poznamo kot organizatorja in voditelja Večerov za inovativne in podjetne (VIP), ki jih je pripravljal kot sodelavec Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja. Univerzitetni diplomiran ekonomist živi za podjetništvo. Je tudi bloger in v njegovi predstavitvi na blogu lahko preberemo osebno poslanstvo: Delaj druge uspešne in tudi sam boš uspešen. To poslanstvo prav gotovo uresničuje preko vzpodbujanja podjetništva in pomoči podjetnikom pri njihovem zagonu.

Zakaj si se lotil tvojega bloga in ga usmeril v strokovne prispevke o podjtništvu in tehnologijah?

Imamo manjše podjetje, ki se ukvarja s spletno produkcijo in spletnim trženjem. Želeli smo ugotoviti, kaj se dogaja, kakšne so možnosti, kakšni so rezultati. Gre za prvi tak poskus v blogerski sferi. Začel sem pisati sam, kmalu pa smo naredili blog že Žigi Vavpotiču in Saši Gerčar.
Sam sem diferenciator. Podjetništvo oz. visoko tehnološko podjetništvo je neka niša, ki pri nas ni zapolnjena. Res pa je da gre za ozek segment potencialnih bralcev. Zato dodajam še nekaj s področja osebne rasti. Tako nekako sem se opredelil. Pisanje bloga pa seveda zahteva svoje. Moraš si vzeti precej časa, vedeti, kaj boš napisal – le na ta način so dobri odzivi. Potrebna je disciplina in odnos do svojih bralcev.

Precej orodij za so sodelovanje in povezovanje omenjaš v svojem blogu. Kaj takšna orodja prinašajo tebi osebno pri graditvi tvoje kariere?

Naloga tehnologije je, da rešuje določene probleme. In ogromno tehnologije na spletu predstavlja katalizatorje grajenja odnosov, mreženja. Vse to so orodja, ki pomagajo pri graditi mreže. Sliši se lepo. V praksi pa moraš biti ažuren, saj je poplava teh orodij. Precej težko je vse to optimalno izkoristiti. Lahko pa s pomočjo teh orodij zgradimo boljšo mrežo in pridemo do ljudi, do katerih sicer sploh ne bi mogli priti. Iz množice orodij jih uporabljam nekaj in to redno npr. LinkedIn.

Kaj zate konkretno pomeni, da imaš v LinkedInu 322 stikov?

Za vsakim sestankom napišem kontakte v LinkedIn. Potem imam pregled ljudi, ki jih poznam. Če rabim kakšnega specifičnega človeka, pogledam v LinkedIn, če kdo iz moje mreže pozna takšnega človeka. Sem pa tudi že nekaj kontaktov posredoval.

Zahteva pa to precej discipline.

Absolutno zahteva disciplino in čas. Z nekaj ljudmi pa celo malo tekmujemo, kdo bo imel več kontaktov. Seveda ni tekmovanje glavni razlog, je pa neke vrste motivacija. Ugotovil pa sem, da načrtno mreženje, ko si zadaš, da boš na nekem dogodku spoznal toliko in toliko ljudi, ni bilo nikoli preveč uspešno. Največ pomeni to, da ti je oseba zanimiva, da želiš z njo govoriti, jo spoznati. Najboljši način mreženja je ta, da te zanimajo ljudje, da se jim približaš, da se vprašaš, kaj jim lahko ponudiš in kaj lahko oni tebi. Tudi tukaj velja Paretovo načelo. Za 20 % kontaktov porabiš 80 % časa in v teh 20 % kontaktov je tudi največ virov informacij in stikov.

Skozi si že v podjetniških vodah. V podjetništvu pa je potrebno na nek način prepoznavati izzive in potrebe, ki jih prinaša prihodnost. Kako ti osebno prepoznavaš tovrstno prihodnost?

Če bi kdorkoli vedel točno, kaj se bo dogajalo v prihodnosti, bi imel vse, kar si lahko zaželi. Napovedovati je relativno težko. Moja filozofija je ta, da napoveš prihodnost tako, da jo sam ustvarjaš. Kaj to pomeni? V podjetništvu je med najpomembnejšimi stvarmi izvršnost. Ideja je lahko tudi malo slabše. V ozadju pa je človek, ki z odnosom ‘Ni važno kaj’ išče, se pogovarja z ljudmi, zjutraj vstane z mislijo, da bo realiziral podjetje, gre zvečer spat s to mislijo. Je produktiven, vztrajen, premaguje ovire. Ta posameznik bo sigurno uspel in bo naredil neko podjetje. Najboljši način je prav gotovo ta, da prihodnost ustvarjaš sam. Sta pa tukaj dve poti: Obračaš se za denarjem, se pogovarjaš z ljudmi in sproti oblikuješ svojo idejo tako, da na koncu prinaša največ denarja. Druga pot pa je, da skušaš napovedati paradigme, ki se bodo dogajale, staviš vse na te paradigme in greš na polno z vsem sredstvi v tveganje oz. poskusiš ustvariti te paradigme. Ni pravilne ali nepravilne poti, ampak je vprašanje stila posameznika. Redkokdaj se zgodi, da podjetje pride v hitro rast z isto idejo, kot je bila na začetku.Bistvo je, da so v ozadju ljudje s pravim miselnim naborom, znanjem in lastnostmi, ki so ključne za podjetništvo. Da gre za posameznike, ki se povezujejo, so pripravljeni sodelovati, iščejo zmagam-zmagaš situacije. Tudi v lastniških investicijah velja, da investitorji dajo denar posameznikom in ne idejam.

Kako pa bi tvoje še lahko izboljšali pogoje za razvoj podjetništva v Sloveniji?

Trenutno smo v obdobju, ko v podjetništvu vsi govorijo. Iz te faze bomo v letu ali dveh prišli v novo, ko bodo ljudje šli v podjetništvu. To bo val novih podjetij, podobno kot je bilo leta 90. Stanje v Sloveniji sploh ni slabo. S tem novim valom podjetništva bodo prišli mladi, ambiciozni in sposobni podjetniki, ki bodo tudi vzor mlajšim in to bo postopoma vodilo v spreminjanje kulture. Srečujem veliko ljudi, ki so sposobni, želijo realizirati svoje ideje. Začeli smo srečanja v okviru Open Cluba, kamor vedno prihaja 30 do 40 ljudi, ki želijo stvari realizirati. Ko sem delal v inkubatorju smo imeli iz leta v leto več idej. Na leto je bilo okoli 60 idej. Ustanovili smo dve ali tri podjetja. Sedaj, ko sem poslovni sekretar Poslovnih angelov Slovenije opažam vedno večji interes s strani uspešnih poslovnežev, da se stvari na podjetniški ravni premaknejo naprej

Kaj manjka tistim, ki jim ne uspe? In nadaljevanje tega, kje so začetne šibke točke uspešnih podjetniških projektov?

Vsaka stvar ima svojo ceno. Namesto, da popoldne gledaš TV ali da ob vikendih greš na zabavo, moraš ta čas nameniti ustvarjanju. Na drugi strani pridejo težki časi in to je cena, ki jo je potrebno plačati. Večini ljudi ni do tega. V ozadju je stara modrost: Kar seješ, to žanješ. Kolikor boš vložil, toliko boš dobil. Ob tem prihajajo tudi lekcije, ki se jih mora vsak naučiti. Ob tem spoznava svoje prednosti in slabosti. V prednosti vlaga in slabosti odpravlja oz. jih nadomešča z outsourisingom. Če obupaš na katerikoli od teh točk, ne gre veš naprej. Če je v modelu deset faktorjev potrebnih za uspeh, jih lahko 9 obvladaš, desetega pa ne in morda ravno zaradi tega desetega ne boš uspešen. Ko pa potem obvladaš te šibke faktorje, boš kar naenkrat zelo uspešen.
Podjetništvo se lepo sliši, a zdravje podjetja odražajo finančne projekcije. Denar je za podjetje kot kri za možgane. Z denarjem moraš znati ravnati. Ob tem veliko podjetnikov trešči ob tla.
Ogromno ljudi govori o podjetništvu, a se ustavi, ker je cena zelo velike. Je pa tudi nagrada na koncu zelo velika. Prinaša določeno osebno svobodo, finančno nagrado. Rešuješ probleme ljudi, polniš državno blagajno, ustvarjaš delovna mesta. Podjetništvo je zelo koristno, če je podjetnik seveda vsaj malo družbeno odgovoren. In podjetniki so tisti, ki želijo svet spremeniti na bolje. Imajo neizmerno energijo in voljo za učenje.
Vsaka oseba je v nečem dobra in to lahko najlažje izrazi v podjetništvu. Če gre v službo slej ko prej padeš v rutino. Če veš v čem si dober, pa lahko to na trgu prodajaš.

Večina ljudi pa ravno tega, v čem so dobri, ne ugotovi. Kako si ti ugotovil, v čem si dober?

Velja preprosto pravilo: Stvari, kjer čas hitro mine, kjer uživaš, kažejo na tisto, v čem si dober. Če ne, se vprašaš, kaj si rad počel v gimnaziji, kaj te sedaj veseli in enostavno poskušaš. Ko prideš do stvari v kateri res uživaš, je to to. To je zelo enostransko. V vsaki stvari so dobre in slabe stvari, generalno gledano pa moraš uživati. Če posameznik ne ve iz svoje zgodovine, kaj rad počne, mora poskušati. Napiše različne panoge, začne brati knjige, spoznavati ljudi. V ozadju vsega je proaktivnost. Lahko si odziven ali proaktiven. Okolica deluje nate, ti pa se odzivaš. Proaktiven odnos je tisti, ki pripelje posameznika nekam naprej. Največji faktor uspeha posameznika je odnos do dela. Vsi se motimo, vsi delamo napake, vprašanje pa je, kaj potem iz tega naredimo. Pri posamezniku je zelo pomembno njegovo lastno dojemanje samega sebe.
Drugo stvar, ki jo veliko motivatorjav in managerjev izpostavlja je ta, da je posameznika praktično nemogoče v nekaj prisiliti, če nima sam želje. Vsakega posameznika poganjata dva faktorja. Eden je, da želi uživati in drugi, da se želi izogniti bolečinam. To sta znana korenček in palica. Vsak mora sebi nastaviti palico in korenček in vsak vodja mora timu nastaviti palico in korenček. Samo palica redko deluje.

Ti si tudi sekretar Kluba poslovnih angelov Slovenije. Ali ti angeli pomenijo tudi nekega angela varuha, ki nekoga peljejo skozi težave ali pa gre le posredovanje finančnih sredstev – za investiranje?

Ime angel je pravi simbol. Poslovni angeli so za podjetnika velika dodana vrednost. Najprej vložijo denar potem pa svoje znanje, zveze. Angel je neke vrst mentor podjetniku in mu pomaga pri ključnih strateških odločitvah, pri kontaktih in tako naprej. Financiranje podjetja poteka vedno po določenih zaporednih fazah. Najprej ti. 4F: Founder, family, friends, fools. V okviru teh virov mora podjetnik zagotoviti ustanovitev podjetje, izdelavo okvirnega prototipa, priti do prvih strank in se tako zaznati, da je priložnost realna. S tem ko uspe prepričati, svojo mamico, babico in prijatelje v idejo, je to tudi prvi test za podjetnika.. To pomeni, da je administrativno sposoben zbrati kapital in odpreti podjetje. Drugi vir pa so poslovni angeli. Načeloma oni vstopajo v fazi, ko je izdelan nek prototip in je jasno, da zadeva deluje. Izjemoma vstopajo že na bazi samega poslovnega načrta, ki pa mora biti v tem primeru toliko boljši. Poslovni angeli vlagajo med 50.000 in 300.000 evrov v podjetje . Vlagajo na temelju dveh mehanizmov: lastniškega ali pa na podlagi posojil, ki se kasneje konvertirajo v lastniški delež. Vsak angel je sofisticirani investitor, ki lahko na svojo investicijo vpliva. s tem, da da na voljo vso svojo znanje, izkušnje in socialni kapital. Običajno so to ljudje, ki poznajo panogo, ki poznajo tehnologijo in v teh okvirih poznajo ljudi, ki so ključni igralci na trgu. V okviru kluba poslovnih angelov Slovenije se vzpodbujajo tudi sindicirane investicije tako da na enem projektu nastopi več angelov. Vsak projekt ima glavnega investitorja- tistega, ki posveča največ časa podjetniku in pa pridružene investitorje, ki pomagajo s svojimi mrežami. Angel je načeloma v podjetju 3 do 5 let, potem pride do izhoda. Vsako podjetje mora imeti neko strategijo izhoda, ki jo lahko tudi skupaj definiramo. Najpogostejši izhodi so, da podjetnik odkupi delež nazaj., da se podjetje proda strategu ali da začne podjetje kotirati na borzi.
Iščemo podjetja, ki imajo dobro idejo, potencial rasti, strategijo izhoda in na drugi strani sposoben management z integriteto.

Kakšen pa je proces pridobivanja tovrstne investicije.

Proces traja kar nekaj časa. proces smo vzpostavili po zgledu najboljših evropskih klubov poslovnih angelov, predvsem po zgledu iz Cambridgea.. Upravni odbor je prvi filter, ki preveri, če projekt zadovoljuje vse kriterije. Če jih ne, imamo mrežo – partnerstvo z institucijami, ki tem projektom pomagajo, da zagotovijo osnovne kriterije. Nato imamo strokovno komisijo, ki oceni strokovno-tehnično plat načrta, če je tehnologija res prava, če ima potencial, če je projekt ekonomičen in ima potencial hitre rasti, če so številke v projekcijah prave. Tretji korak je intervju z angeli, kjer se preveri integriteta samega podjetja in podjetnikov in prisotnost kemija med podjetniki in angeli. Lastniško investiranje je namreč neke vrste poroka. Investitor in podjetnik se morata razumeti. Na koncu pa je še formalni korak – investicijska večerja., kjer se potrdi ali zavrne investicija. Za vsak projekt iščemo zmagam-zmagaš položaj tako da podjetnik res dobi angele, ki mu lahko pomagajo pri realizaciji ideje.

Smo Slovenci že dovolj odprti za takšen način investiranja? Imam občutek, da se ljudje malo bojijo takšnega investiranja.

Slovenija je na leto sposobna sproducirati 3 do 10 takšnih projektov. Zavest pa se širi. V preteklosti se je pojavilo nekaj ljudi, za katere lahko rečemo, da imajo podoben profil kot poslovni angeli. Težko govorimo o velikem naboru projektov, ker je Slovenija majhna. Pomembno poslanstvo klub je, da imamo standardiziran potek: kakšni projekti so primerni, kaj se pričakuje. In vsak, ki bo videl to dodano vrednost in bo želel uspeti, bo lahko prišel do kapitala. V našem društvu je okrog 20 članov. To so znani poslovneži, ki so uspeli. Kar nekaj jih je tudi na lestvici 100 najbogatejših in resnično želijo pospešiti razvoj gospodarstva. Razmerje angelskega investiranja proti državnemu je veliko. Na državnem razpisu dobiš le denar, tukaj pa še podporo angela. V našem klubu so člani Jože Mermal, predsednik uprave BTC , Janez Škrabec lastnik Rika iz Ribnice, Branko Drobnjak predsednik uprave Poteze, Slobodan Sibinčič, ki je postavil na noge Gospodarski vestnik, Finance, Zvone Jagodic iz Interseeka. Gre za ugledne poslovneže, ki imajo veliko izkušenj in velik socialni kapital. In če trije štirje takšni poslovneži sodelujejo s podjetnikom, to lahko pomeni veliko in pospešeno rast podjetja.

Ali je to investiranje omejeno na posamezne panoge?

Ne! Omejitev je, da morajo biti etični in moralno nesporni posli. Tudi naši člani so iz različnih panog. Namen je da podjetnike povežemo z angeli iz enake ali sorodne panoge.

Kako vse korake na tvoji karierni poti povezuješ v celoto in kako v luči tega vidiš nadaljevanje svoje kariere? Kaj je tvoja osebna vizija.

V Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju (LUI) sem delal dobro tudi zato, ker mi predhodno kot podjetniku nekatere stvari niso uspele in sem precej dobro vedel, kaj točno bi mi v tistem trenutku koristilo. Ko sem prišel skozi to fazo, smo ustanovili še eno podjetje, ki relativno dobro funkcionira. Sedaj vidim, da Slovenija potrebuje ta gradnik, ki ga predstavlja Klub poslovnih angelov. Zato je zame sedaj ta projekt logično nadaljevanje LUI. Tam smo spodbudili osnovno miselnost z vsemi tekmovanji z Večeri za inovativne in podjetne (ViP). Sedaj se je treba to okoljem razvijati. Vsi, ki se pogovarjajo o podjetništvu, bodo šli v svoje bolj ali manj ambiciozne projekte. Pomemben element pri tem so poslovni angeli. Vidim, da lahko tukaj ogromno prispevam, ko pomagam pri vzpostavljanju in delovanju tega kluba in te izjemne ekipe, ki jo vodi Branko Drobnjak. Podpredsednik je Enej Kuščer, ki je doktorski študent v Cambridge in je sodeloval v Cambridge University Enterpreneurs, pozna njihove modele in nam pomaga. Potem sta še Jan Koblar in Jonatan Cooper, ki sta svetovalca iz Potezinega sklada tveganega kapitala. Sam sem tri leta delal s podjetniki in mislim da je čas zame in za podjetnike, da se naredi korak dlje in se resno lotijo podjetništva. Sam pa jim lahko v svoji vlogi pomagam pri dostopu do kapitala in prenosu znanja.

A vidiš tudi ti svojo prihodnost v ustanovitvi podjetja in pridobitvi financiranja preko poslovnih angelov ali skladov tveganega kapitala? A bi tudi ti nekoč rad postal poslovni angel?

Absolutno. Področje skladov tveganega kapitala in poslovnih angelov me zelo privlači. Tako mislim sedaj nekaj časa posvetiti temu, da spoznam v podrobnosti, kako te investicije potekajo in želim spremljati nekaj uspešnih projektov. Zatem pa se zagotovo želim lotiti svojega podjetniškega podviga in nekoč tudi vstopiti v vlogo poslovnega angela. To je sigurno nekaj, kar želim in me veseli. Je pa še ena stvar, ki sem jo ugotovil: sedem, osem let sem hotel prehitevati stvari. Dokler nisi zrel za nekaj, ne moreš zadeve izpeljati kot je potrebno. Za posameznika je zelo pomembno, da najde pravi časovni potek. To je tudi v poslu izjemno pomembno. Ko bo čas za to, se bom lotil svojega podjetja, poslanstva poslovnega angela. Sedaj pa čutim, da lahko največ naredim zase in za podjetništvo v klubu. Ko pa bom začutil, da je nekaj lahko moja in velika zgodba, pa bom šel z vsem srcem in vsem znanjem v realizacijo.

Blaž, srečno na tvoji podjetniški poti.