Posted under Izzivi prihodnosti & Družbena odgovornost podjetij & Organizacije
Na poti iz Ljubljane sem se včeraj zvečer ustavil na bencinski črpalki Lopata. Povsod so bili parkirani kamioni: na cesti do črpalke, na samem platoju črpalke, na vseh poteh nazaj na avtocesto, skratka povsod, kjer je mesto za njih in tam, kjer jih niti najmanj ne pričakuješ. Bilo je nevarno – še posebej ker je deževalo. In to parkiranje brez reda ni bilo prvič.
To sem povedal uslužbenki na črpalki. Rekla je, da je njihova le črpalka in da za ostale površine ne odgovarjajo. Na moje vprašanje, čigave pa so ostale površine, je rekla, da nekateri ljudje kličejo DARS in policijo. Torej nisem prvi, ki je to opazil in zaenkrat se ni še nič spremenilo. Tudi sam sem poklical policijo, ker je to bilo v danem trenutku najmanj, kar sem lahko naredil. Moje sporočilo so sprejeli. A ob takih klicih nikoli ne vem, ali jim je tečno, da jih gnjavim in ali bodo sploh kaj naredili.
Očitno je nočno parkiranje kamionov problem. Ne vem ali je gneča na vseh parkiriščih ali le na nekaterih. Po moji presoji gre za ogrožanje prometne varnosti. Ljudje to opažajo in očitno tudi sporočajo naprej. Spremeni se nič. Nekateri – npr. črpalkarji se niti najmanj ne počutijo odgovorne za to. Vsaj takšen vtis dajejo.
Dve stvari mi padeta ven iz tega:
- Ljudje pogosto ne naredijo nič, kar je izven njihove neposredne odgovornosti – niti niso pripravljeni poiskati tistega, ki je odgovoren. Parkiranje kamionov sicer ni odgovornost črpalkarjev, je pa vsaj tudi njihov problem.
- Ni opaziti, da obstaja nek mehanizem za reševanje takšnih kompleksnejših problemov. Ljudje opozarjajo nanje in po opozorilu sploh ne vedo, ali se kaj spreminja. Močno se mi zdi, da se tako ali tako nič ne.
In to se mi zdi konkreten razvojni izziv Slovenije: problemov se ne znamo lotevati sistemsko in pri tem reševanju ne zmoremo sodelovati, ker pogosto ne čutimo svojega deleža odgovornosti pri problemih, ki jih sicer opažamo in nas motijo. Ne vem sicer ali je v drugih državah kaj drugače, a za Slovenijo po mojih dosedanjih izkušnjah to prav gotovo drži.
In to drži tudi za manjše sisteme kot je država – za podjetja na primer.
