Posted under Izzivi prihodnosti & Družbena odgovornost podjetij & Organizacije
Danes zjutraj sem ugotovil, da ne dela telefon (ISDN). Pravzaprav je pretežno delal, le jaz nisem slišal sogovornika. Lahko sem klical, sprejemal klice in sogovornik me je slišal. Na žalost pa je bil kot celota neuporaben. Zjutraj sem prijavil napako. Okrog 16h se mi je prvič oglasil serviser in okrog 17h je bilo popravljeno. Nekaj je bilo potrebno nastaviti na centrali. Ko sem vprašal serviserja, kaj je bilo, je rekel, da se na centrali smejijo. Sam se nisem smejal, ko sem čakal približno 6 ur in že mislil, da so pozabili name. Danes sicer nisem nujno potreboval telefona, a tudi nihče me ni vprašal, ali ga potrebujem
Serviser je bil sicer prijazen, celotna Telekomova storitev pa ne. A je to storitev prihodnosti. Bog ne daj. Storitev prihodnosti si predstavljam tako:
- Vprašajo me, koliko nujno potrebujem telefon
- Z operaterjem se dogovoriva o razumnem roku
- Povedo mi: okvara bo odpravljena najkasneje v 30 minutah
- Če okvara ni odpravljena v 30 minutah, me pokličejo, se opravičijo, mi povedo, kdaj bo odpravljena in mi obenem dajo bonus za 5 evrov pogovorov.
To pravzaprav ni storitev prihodnosti. To je najbolj normalna logika in bonton storitve. Res pa je, da je to storitev, ki jo jaz ne plačam. In tudi v Telekomu dobro vedo, da se stranka ne odloči tako hitro za menjavo operaterja.
Verjamem pa, da bo v prihodnosti tudi menjava operaterja oddaljena maksimalno za dva klika. To pa bo zahtevalo prevrednotenje vrednot tudi za telefonske storitve in njihovo servisno podporo.
Ne vem kako je pri drugih operaterji T2, Amis in še kaj. Se že bolj zgledujejo po dvoklikni prihodnosti menjave ponavljajočih storitev.
