Prihodnost in vodenje

Živimo v steklenih hišah. In  v veliki meri smo se sami tako odločili. Živeti v stekleni hiši pa ne pomeni, da samo drugi vidijo  nas, ampak da tudi mi vidimo druge. Mimogrede – če gre res za hiše -  se Slovenci ob tem ne počutimo dobro. Če smo v hiši, nam ni v redu, da bi nekdo gledal vanjo, če pa smo zunaj, pa navdušeno buljimo in pasemo radovednost, kaj počnejo tisti, ki so notri.

Steklena hiša v prenesenem pomenu pa pomeni vse večjo transparentnost. Na spletni strani Trendwaching so prepoznali trend ‘Tiranija transparentnosti’. Tiranijo transparentnosti v največji meri omogočajo internet ter digitalne kamere in fotoaparati. Vsak izdelek in vsako storitev lahko nekdo oceni. Te ocene pa so na nekem portalu lahko zelo pregledno urejene.

To prinaša veliko prednost za uporabnike. Preden bodo odšli na potovanje, rezervirali hotel ali kupili izdelek, bodo lahko prebrali ocene oz. povprečno oceno velikega števila uporabnikov. To seveda že obstaja.  Spletna stran www.tripadvisor.com ponuja 5 mio. ocen potovanj, hotelov in destinacija. V tej smeri se tudi kažejo poslovne priložnosti. Vsak potrošnik se bi želel pri neodvisnih ocenjevalcih prepričati o kvaliteti izdelka, ki ga kupuje. Za veliko izdelkov se vsaj v Sloveniji to še ne da.  Če se pa da, je še vedno nevarnost lenobe. Ne da se nam preverjati. Ne da se nam sodelovati. Vzamemo tisto, kar je najlažje dostopno. V tem se tudi skriva nevarnost demokracije, ko ljudje niso pripravljeni sodelovati v demokratičnih procesih.

In vsak potrošnik bi rad primerjal cene istega izdelka pri vseh trgovcih. Portal www.ceneje.si za nekatere izdelke to omogoča. Če bi dodali še ocene uporabnikov …
Od te transprentnosti imajo lahko korist tudi proizvajalci in trgovci. Potrošniki jih opozarjajo na njihove napake. Dobra podjetja so tega vesela in so za to pripravljena celo plačati. Tudi v Sloveniji vsaj eno podjetje že živi od tega. Potrošniki pa so velikokrat celo pripravljeni biti soustvarjalci in povedati podjetju, kako bi lahko stvar naredili in te nasvete so pripravljeni dajati celo zastonj. A znamo podjetja sprejemati takšna darila? Ali pa rečemo, kaj nam bodo ti solili pamet.

Transparentnost prinaša veliko: prednosti in tudi potencialne nevarnosti. Kot pravi angleški pregovor: Če živimo v stekleni hiši, ne smemo metati kamenja. Kakšno žabico prav rad vržem in štejem kolikokrat kamen odskoči na vodni gladini. Če pa bo kakšna lumparija manj in če bomo za manj denarja dobil boljši izdelek, ni tako slabo živeti v stekleni hiši. Nizozemci sicer ne živijo v steklenih hišah, živijo pa brez zaves. In nekatere stvari pri njih presenetljivo dobro tečejo.

No Comments »

Čeprav se nam pogosto zdi, je počasnost redko problem. Problem je prevelika hitrost. Ko se vozimo po cestah, nam je to zelo jasno. Tudi v poslovanju in upravljanju se moramo naučiti , kako upočasniti. Do sem sem imel napisan osnutek tega bloga.

Danes pa me je nagovorilo, da ga nadaljujem. Zame je danes dan, ko ne gre. Počutim se rahlo čudno in zateženo. Začelo se je s tem, da sem spal 2 uri dlje kot ponavadi. Potem se kar nisem mogel spraviti k delu. In zaradi tega sem se počutil vedno slabše. Običajno se počutim slabo, če nisem uspešen in učinkovi pri delu. Sedaj sem nekako sprejel dejstvo, da bo danes počasen dan. Morda pa mi res ni treba narediti nekaj velikega in si lahko privoščim ustvarjalno lenarjenje.

Pa sem spet v pasti. Samo lenarjenje ni ‘dovoljeno’, mora biti vsaj ustvarjalno. No, kakršnokoli že bo, sedaj sprejemam to dejstvo. Razmišljam pa naprej, kako smo naravnani na učinkovitost. Ne le posamezniki, ampak celotna civilizacija. Ves management teži k temu. To niti ni tako čudno. Morda je bolj žalostno, da večina programov za osebni razvoj teži k temu. Meditirati, hoditi po žerjavici, taj či in podobne stvari, zato, da bom kasneje lahko učinkovito delal. Stvar seveda ni enostavna. Uspešnost in ustvarjalnost namreč prinašata tudi osebno zadovoljstvo. Pa vendar ni uspešnost edini zveličavni dejavnik.

Učinkovitost pomeni hitrost. In hitra vožnja pomeni, da spregledamo malenkosti, spregledamo lepote in drugačnosti. Navsezadnje je prevelika hitrost slaba tudi v poslovnem svetu kot sem zapisal že v prvem odstavku.

Morda bo moja današnja počasnost prinesla kaj lepega, kaj novega in drugačnega. Pa tudi če ne bo, se odločam, da bom imel to današnjo počasnost rad in si jo bom še kdaj privoščil.

Kaj pa bo glede osebne počasnosti prinesla prihodnost. Kdo se bo lahko ustavil. Če je 20 let nazaj izgledalo, da bomo imeli vedno več prostega časa, v nekaterih podjetjih zaposleni delajo vedno več. Morda se znajo upočasniti pri svojem delu na delovnem mestu. Kot piše Blaž o Googlu, gre tam kultura v smer, ko se delo in prosti čas neverjetno prepletata in to - neverjetno - vodi k veliki uspešnosti Googla in ga postavlja med najbolj zaželene delodajalce.

Samemu mi je bližja druga skrajnost: v prostem času oz. osebnem življenju so vključeni elementi poklicnega dela. Do precejšnje mere si to kot podjetnik lahko privoščim. Lahko se ustavim, grem zelo počasi in ko zagledam, kaj zanimivega, poberem tisto in spremenim v podjetniško idejo. Svoboda 24-urnega prostega časa je seveda relativna, a v veliki meri odvisna tudi od osebne odločitve.

No Comments »

Včeraj sem kupoval rolo senčnik za zadnje oknu v avtu, da našemu Davidu ne bi med vožnjo svetilo v glavo. Nimajo ne v Baby centru, ne v Pikapolonici in ne v Arielu.

Dve stvari me presenečata:

• to da nimajo (da jim je zmanjkalo in niso sproti zaznali ter pravi čas naročili) in
• to, da niso vedeli, kdaj bodo tovrstne senčnike dobili

Ker ne gre za majhne solo trgovinice ampak za Slovenijo precej velike trgovske verige, me močno čudi da njihov informacijski sistem tega ne omogoča.

Poskušam ugibati, kje se je zataknilo:

• konkurenca je premala in ni nobene potrebe, da bi bili drugačni, da bi imeli stvari vedno na zalogi,..
• imajo odličen informacijski sistem, a ljudje ga ne znajo uporabljati
• vodstvo oz. lastniki ne vidijo konkurenčne prednosti v takem informacijskem sistemu
• vodstvu oz. lastniki se ne zavedajo, da bi takšen sistem bil dobrodošel

Berem knjigo Billa Gatesa Poslovanje s hitrostjo misli iz leta 1999. Za tematiko izzivov informacijske tehnologije, ki jih knjiga obravnava, bi lahko sklepali, da je že zastarela. Pikapolonica, Baby center, Ariel in tudi večina drugih podjetij pa se še vedno lahko veliko nuaučmoi iz nje.

Za okus pa nekaj vprašanj, ki jih v knjigi postavi Gates:

• Vam pretok informacij v podjetju omogoča, da si v vsakem trenutku lahko odgovorite na ključna vprašanja o potrebah vaših strank in partnerjev, o njihovem  mnenju o vašem izdelku ali storitvi, o vašem položaju na trgu in o tem, katere so vaše konkurenčne prednosti?
• Je vaš informacijski sistem ’spravljen’ nekje v ozadju, kjer premetava gole številke, ali pa je neposredno vključen v pomoč pri reševanju problemov?
• Ali zbirate najpomebnejše podatke le občasno za poseben projekt ali pa so vašim sodelavcem vsak dan dostopni?
• Pripravite si spisek najpommebnejših vprašanj iz vašega poslovanja. Vam vaš informacijski sistem lahko odgovori nanje?
• ALi ste ob pomoči vašega informacijskega sistema sposobni prepoznati tista področja prodaje, na katerih se vam ponujajo najboljše poslovne možnosti, oziroma tista, ki potrebujejo največ vaše pozornosti?

2 Comments »

Ob iztekajočem prazniku dela sem bral intervju v Sobotni prilogi z Frankom  Schirrmacherjem avtorjem knjige Zarota metuzalemov. Ob tem sem zopet razmišljal o starejših in izzvih njihovega zaposlovanja. O delu starejših sem že pisal v prispevku Kaj naj delajo mladi in stari.

Dejstvo je, da rodnost v Evropi in ostalem zahodnem svetu usiha in dejstvo je, da se podaljšuje življenjska doba. To ni idealno, je pa neizpodbitno dejstvo. In čeprav bi danes začeli z najbolj učinkovitimi ukrepi za spremembo tega trenda, bi ta realnost bila prisotna še vsaj 20 let, verjetno pa še več. Poskušam torej razmišljati, kako se soočiti s to realnostjo.

Še včeraj smo razmišljali, da se morajo starejši umakniti iz delovnih mest, ker odjedajo kruh mlajšim. A bodo jutri starejši morali delati do 80. leta da bodo (bomo)  lahko preživeli? In bodo morda govorili, da jim mladi ne puščajo delati. Morda pa bodo mladi veseli, če bodo starejši delali, ker bo to pomenilo, da tudi skrbijo sami zase. Kje je točka, ko bomo mladi in stari prišli skupaj. Morda se ta točka kaže v iskanju drugačnih pogojev in možnosti za delo starejših. Starejši bodo verjetno želeli delati drugače: krajši čas, brez dvoma lažje fizično delo, nekaj dni zelo intenzivno, potem pa nekaj dni sploh ne. Tudi precej mladih bi si želelo delati tako.  Morda pa bodo starejši vnesli več fleksibilnosti in sproščenosti v delovnik.

Dejansko gre za veliko spremembo, ki je še ne moremo dojeti. A lahko, če smo sedaj v najbolj aktivni delovni dobi, sprejmemo, da bomo morali delati do 75. leta. Če bo to res potrebno, je nujen inteziven osebni premislek o karieri, o tem, kaj bom delal v drugem  oz. tretjem življenjskem obdobju. Ste si kdaj predstavljali potrebo po kariernem svetovanju za sedemdesetletnike?

Morda porečete: do 50. leta bom dosegel finančno neodvisnost. Odlično! Še vedno pa ostaja vprašanje, kaj boste po tem delali. Če boste samo gledali v zrak, potem lahko finančno neodvisnost dosežete že pri 30. Gledanje v zrak namreč močno škodi zdravju.

Morda se kažejo nove perspektive za prostovoljno delo - več ljudi, ki si lahko privoščijo več prostovoljnega dela.

Če delamo tisto, kar v nas prebuja strast in tisto v čemer smo dobri, potem je delo do groba nekaj najboljšega, kar nas doleti. Živel praznik dela.

No Comments »