Danes v Financah na veliko piše o kariernem sejmu Svetla kariera, ki se je zgodil v Ljubljani. Z malo manj pompa in v nekaj manjšem obsegu pa se je včeraj v Mariboru začel in končal Karierni dan. Bil sem tam. Razvoj kariere mi je zelo pri srcu: zaradi mojega lastnega iskanje in zaradi ustvarjanja na tem področju, ko sem vodil projekt Nefiks – indeks neformalnega izobraževanja.
Prevladovala so IT podjetja in podjetja, ki imajo za osnovo strojništvo. Zakaj? Zato, ker je veliko pomanjkanje teh kadrov. Še ko sem poučeval na Srednji strojni šoli v Mariboru sem lahko zelo neposredno spremljal upad vpisa v programe strojništva. Na koncu je prišlo tako daleč, da ni bilo več službe zame. Z vidika razvoja kariere je bila to sicer dobrodošla vzpodbuda.
Zakaj takšno pomanjkanje teh kadrov? Povpraševanje je veliko. A zakon ponudbe in povpraševanje očitno tukaj ne deluje. Analogno bi veliko povpraševanje po določenih kadrih moralo privesti do ponudbe visokih plač in drugih ugodnosti. V industriji, kjer iščejo kovinarje in strojnike, se po mojem občutku to še ni zgodilo. Teh kadrov je vseeno veliko zaposlenih in to pomeni velike stroške za podjetje. Ta panoga pa tudi ne prinaša tako velikih dobičkov.
Drugače je v IT industriji. Tukaj so po mojem občutku plače precej višje, a ustreznega kadra ni. Zakaj? Je to preveč zahtevno področje? A je v Sloveniji toliko IT podjetij, da s svojimi ljudmi tega ne moremo pokriti? V Indiji je menda zelo veliko vrhunskih IT strokovnjakov in še precej poceni so. Bomo torej uvažali? A se da dobro delati v takem razdrobljenem kolektivu? Brez dodatnih integrativnih in tehnoloških rešitev gotovo ne. Samo najeti enega Indijca in preko e-pošte komunicirati z njim po moje ne gre. Vsaj v uspešnem, kompleksnem podjetju NE.
Gre pa seveda za strukturno neskladje. Nekaterih profilov je zelo veliko. Sam vidim možnosti v sistematičnem uvajanju karierne orientacije v šolski in izvenšolski sistem. To pomeni spoznavanje sebe in svojih sposobnost, spoznavanje potreb in možnosti in iskanje preseka med tem dvojim. Karierni sejmi so že eden element karierne orientacije. Po drugi strani pa se bodo moral podjetja zavedati, da so redke dobrine drage in da bodo morda morale svoje kadra intenzivno vzgajati tudi sama. Z udeležbo na kariernih sejmi to zavedanje podjetja delno že kažejo.
In kaj bo jutri? Bodo informatiki in strojniki še vedno iskani? Ne vem! Sem pa razmišljal, da bi morda bila dobrodošla institucija, ki bi se ukvarjala za napovedmi poklicnih in zaposlitvenih trendov.
Osebno predvsemmislim, da je potrebno skenslat kakrsnekoli ideje na drzavni ravni, ki naj bi vzpodbujale vpise na dolocene fakultetne smeri. Drzava je namrec vsaj 5 let za trendi, torej vsaj za eno generacijo.
Vzporedno pa je cas, da se uvedejo obvezne solnine za visoki studij, in preko solnin se bodo studentje odgovorneje obnasali in odgovorneje odlocali o izboru studija in potencalno uspesnosti v njem. Zvisal se bo nivo zahtevnosti studentov do fakultet in obratno in preko tega se bo najlaze uravnavala ponudba / povprasevanje.
Andraž, se čisto strinjam s tabo, da državno usmerjanje vpisa ni učinkovito. Država mora ustvarjati druge dimenzije, ki prispevajo k temu. Karierna orientacija mora biti nevtralna – ne sme mladih usmerjati v določene poklice – mora pa jih seznaniti s stanjem, z možnostmi in jim dati orodje, da se znajo dobro odločati.
Mene pa karierni sejmi tu pri nas niso navdušili, sem pa imela priložnost obiskati enega v Avstriji, ki je nekaj povsem drugega. Ne le, da je delodajalcev na sejmu občutno več, tudi pristop k iščočim zaposlitve je bolj konkreten, bolj privlačen in predvsem bolj profesionalen. Ko sem se udeležeila lani enega od slovenskih kariernih sejmov, je sodelovalo pet podjetij (da ne omenjam, da se pojavljajo vedno ena in ista podjetja), katerih predstavniki so to sejemsko predstavitev vzeli bolj za dela prost dan kot pa za kaj ersnejšega. Kramljali so med sabo, medtem ko so se za bodoči kader niso prav zelo zanimali.
Osebno pa niti ne mislim, da strojnikov ali IT kadra tako zelo primanjkuje, kot se govori. Bolj menim, da je ponudba neprivlačna oziroma neperspektivna, zato se marsikdo od njih samozaposli ali zaposli celo na drugem področju.
Na žalost ne poznam kariernih sejmov v tujini. Se pa lahko strinjam, da so na teh karienih sejmih, kjer sem bil, še velike rezerve. Vsaj malo pa se je začelo premikati v smeri, da podjetja začutijo, da so v veliki meri sama odgovorna za kadre, ki jih potrebujejo in da bodo morala sprejeti tudi breme vzgoje kadrov, če ne bodo našla točno tisto, kar potrebujejo.
Vsaj pri strojništvu se lahko strinjam, da podjetja ponujajo premalo, za IT ne vem. Djastvo pa je, da teh kadrov podjetja ne najdejo in dejstvo je, da če bodo hoteli te praznine zapolniti, bodo morali nekaj narediti. So pripravljeni?
Andraž, mislim da ideja o šolnini ni prava stvar oz. najhujše kar bi lahko država uvedla, saj bi lahko onemogočla študij marsikateremu potencialnemu bodočemu inženirju. Sam kot študent strojništva dejansko opažam da nasplošno na tehniških faksih je preprosto pomanjkanje vpisanih deklet, in te redke ki so so ponavadi najboljše študentke letnika. Mislim da bi mogla država bolj propagirat kako je tehnologija lahko tudi za ženske.