Posted under Izzivi prihodnosti & Inovativnost & Organizacije
V tekmi med kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji, so dolgoročni cilji skoraj vedno poraženi. Gre za znano dilemo med nujnim in pomembnim. Realnost pa je takšna, da se vsaj v podjetniškem svetu, pa tudi na ravni države, ne da živeti iz rok v usta.
Ker se pravkar pripravljam na izpit iz Adizesove metodologije, mi je zelo blizu predstaviti en vidik tako, kot ga osvetli Adizes.
Ko govori o strukturi organizacije, predstavi precej običajno prakso v podjetjih. Marketing in prodaja sta pod eno streho, prav tako finance in računovodstvo, pogosto sta združena proizvodnja in razvoj. Razvoj človeških virov (HRM) in upravljanje človeških virov (HRA) pa v naših krajih tako ali tako sploh nista ločena. Ravno v tem združevanju funkcij pride do konflikta nad kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji.
Marketing je naravnan na prepoznavanje prihodnjih potreb strank in na oblikovanje izdelkov in storitev, ki odgovarjajo na te potrebe. Usmerjen je torej dolgoročno. Po Adizesu je pri marketingu močno izražena podjetniška vloga. prodaja pa je orientirana na rezultate in učinkovitost. Torej kratkoročno z močno izraženo proizvajalno vlogo. V tej kombinaciji torej prevlada prodaja in marketing izvaja le podporne aktivnosti za prodajo. Namesto, da bi bil usmerjen inovativno v razvoj novega, postane le orodje sledenja.
Podobno se zgodi, če so raziskave in razvoj ter proizvodnja pod istim vodjem. R & R je po definiciji podjetniška funkcija usmerjena v razvoj novih izdelkov in storitev – torej dolgoročno, proizvodnja pa kratkoročno. Nujnost proizvodnje zopet zelo hitro prevlada nad razvojem.
Na ta način se iz organizacije izriva podjetniška funkcija in ostaja usmerjenost na tukaj in sedaj – kratkoročno torej, kar pa tudi omogoča le kratkoročno uspešnost podjetja. Gledati naprej, gledati v prihodnost, je vedno znova preveč pozabljeni izziv.
