Posted under Izzivi prihodnosti & Odličnost & Osebno mojstrstvo
Včeraj sem klical podjetja, ki sem jim poslal ponudbo za program mesečnih srečanj za lastnike in direktorje malih in srednje velikih podjetij. Večina tistih, ki sem jih dobil in so navedli razlog svoje neudeležbe, so rekli, da nimajo časa.
To me je presenetilo. Program ponuja aktualna znanja vodenja in izmenjavo izkušenj med direktorji – udeleženci. Ne bi me presenetilo, če bi rekli, da teh znanj ne potrebujejo. Lahko bi res tako mislili in ko bi ugotovili, da nečesa ne znajo, bi tisto znanje poiskali. Ne bi me presenetilo, če bi rekli, da je program zanič. Morda bi me prizadelo in bi se potolažil, da sem samo ubral slab marketinški pristop. Ne bi me presenetilo, če bi rekli, da vsa ponujena področja obvladajo. Lahko bi jih res in potem tega program dejansko ne bi potrebovali.
To, da rečejo, da nimajo časa, pa je velik problem. Njihov seveda. To ne pomeni, da nimajo časa samo za udeležbo na usposabljanju, ki ga jaz ponujam, to pomeni, da verjetno nimajo časa za nobeno usposabljanje in da verjetno nimajo časa za načrtovanje in za razvoj in da nimajo časa za inovativnost in še za kaj.
Gre za same pomembne stvari, ki pa seveda niso nujne. Ne pritiskajo na nas s skrajnimi roki, ne trkajo na vrata in ne zvonijo preko telefona. In ravno zato ostajajo zadaj in pozabljene. Dejansko pa so pomembne stvari – najpomembnejše. In najpomembnejše stvari moramo narediti najprej.
Izhajajoč iz tega primera, ki seveda ni osamljen, vidim velik izziv za prihodnost Slovenije, povečanje usposabljanj v sektorju malih in srednjih podjetij. Tukaj je še toliko neodkritega potenciala. Ljudje že leta delajo na enak način in ne vidijo možnosti razvoja. Z majhnimi spremembami bi marsikje dosegli ogromne spremembe.
Andraz on 16 Maj 2007 at 11:05 popoldne #
Mogoce jim ni vsec spam klicarjenje? Tezko si predstavljam, da gre v takih primerih za racionalni odgovor Nimamo časa.
admin on 17 Maj 2007 at 7:39 popoldne #
Tudi za odziv na ‘nadležni’ klic lahko gre, drži. Morda ‘nimam časa’ res ni racionalni izziv, je pa velikokrat trenutni občutek, ki usmerja naša dejanja. Sklepam iz sebe. Pogosto začutim odpor, da bi si vzel čas za razmislek, za usposabljanje, ker doživljam pritisk konkretnih stvari, ki jih moram narediti.
Val on 22 Maj 2007 at 10:46 dopoldne #
Strinjam se z Andražem, da je “nimam časa” izgovor, ki je najbolj pri roki in za katerega težko najdemo dober protiargument, ki bi ga prepričal, ker kako pa mu bomo mi ponudili lahko več časa, razen, če se bo tega res naučil na usposabljanju. Ja zaradi takih stvari, ko enostavno ne prisluhnemo, veliko zamudimo. Zato je potrebno selekcionirati, čemu sploh želimo prisluhniti, ker za vse pa res nimamo časa:)