Danes me je nagovoril naslov članka v Financah: Čigava bo šola prihodnosti. Članek se precej spušča v polemiko o javnem in zasebem šolstvu ter prednostih in slabostih teh konceptov.
Naslov se mi zdi čuden. Je kot enačba z dvema neznankama. Ko želimo razmišljati o šoli, je edino smiselno vprašanje, kakšna mora biti šola prihodnosti. Biti mora takšna, da bodo učenci, dijaki in študenti lahko odgovarjali na izzive prihodnosti.
Zdi se mi, da smo zelo omejeni z obstoječimi in preteklimi šolskimi okviri. Tudi v razmišljanju o razvoju šole potrebujemo veliko inovativnosti – potrebujemo inovativen šolski model. Nekaj idej, kakšna naj bo šola prihodnosti:
- izzivalna (izzivati mora učence in učitelje)
- graditi mora na obstoječih izkušnjah in znanju (učenci danes že veliko znajo)
- izkoriščati mora obstoječe in nastajajoče socialne mreže in vzpodbujati mora nastajanje novih mrež okrog različnih področjih (ta koncept je razdelal že Ivan Illich)
- drugačna (morda brez razredov, morda brez učilnic, morda brez klasičnih učiteljev, morda virtualna, morda potujoča, …)
Morda lahko kakšna nova zasebna šola pomeni tudi nov šolski model. Obstoječe zasebne šole zaenkrat še ne odstopajo bistveno od prevladujočih modelov. Čeprav so teoretiki in praktiki pedagogike imeli že precej napredne ideje.
