Včeraj smo bili na družinskem izletu v Lipici. Že kar nekaj časa se veliko govori o Lipici in lipicancih. Ne vem, kakšno je trenutno stanje v Lipici. To kar bom pisal je rezultat mojega opazovanja, občutkov in razmišljanja.
Osnovno vprašanje, ki se mi zastavlja, je, kakšna je prihodnost Kobilarne Lipica in kdo je za to odgovoren. Kraj ima dušo, o tem ni dvoma. V hotelu Majestozo in okrog njega je kar precej ljudi, in še kar nekaj jih tudi igra golf. Ljudi, ki bi čakali na ogled kobilarne ni bilo videti. Možni so le vodeni ogledi, ki trajajo 45 min in stanejo 12 EUR (ker so počitnice je bilo s popustom 9 EUR). Nismo se odločili za to, bi pa morda izbrali bližnji ogled konjev, ki so v ogradi za 3 EUR. Na žalost ni bilo druge možnosti.
Dobil sem občutek, da je glavno vprašanje o prihodnosti Lipice 9 ali 12 lukenj na golf igrišču. Da se nekaj dogaja, se vidi ravno in edino na golf igrišču in to sofinancira EU.
Kdo je torej odgovoren za prihodnost Lipice – ene izmed najbolj edinstvenih točk v Sloveniji?
Kdo ima pred očmi sliko, kakšna bi naj bila Lipica čez 10 let? Kdo ima torej vizijo, ki lahko potegne za sabo dogajanje? Ne vem. Vem, da tudi, če je velika vizija, le ta ni prišla do dekleta, ki za blagajno prodaja vstopnice za ogled kobilarne. Vsaj videti ni bilo tega. In vem tudi, da lahko dobra vizija, ki si jo delijo vsi zaposleni, dela čudeže. Pravzaprav je to edina stvar, ki v organizacijah lahko dela čudeže. En sam zagnani vodja, pa čeprav dela 16 ur dnevno, ne more narediti niti 5 % tega, kar lahko naredijo vsi člani s skupno vizijo.
