Posted under Izzivi prihodnosti & Osebno mojstrstvo
Število brezposelnih z višjo in visoko izobrazbo se je v Sloveniji povečalo. To je precej neprijetna novica. Kaj pa pomeni? Da ni potreb po izobraženih kadrih? Če pomeni to, potem se Sloveniji slabo piše. Morda pa gre le za strukturno brezposelnost: na določenem področju je pomanjkanje strokovnjakov , na drugem področju pa jih je preveč. Z novimi programi vzpodbujanja študija tehnike in naravoslovja se bo vse spremenilo. Ne verjamem!
Verjamem pa v eno pot reševanja. Verjamem v kvalitetno poklicno orientacijo, ki mladim omogoča odkrivanje in razvijanje talentov in jih na dolgi rok usmerja v tisto izobraževanje, kjer lahko dosežejo največ. Karierna orientacija je preventiva, je vlaganje v prihodnost, zavod za zaposlovanje je kurativa. Verjamem, da noben mlad človek, ki je imel možnost razvijanja in odkrivanja svojih interesov in je bil vzpodbujen, da je v to vlagal svoj čas in napor, ne bo dolgo brezposeln. Ne glede ena to ali ima družboslovno, humanistično, naravoslovno ali tehnično izobrazbo.
V Sloveniji ni ustanove, ki bi se strateško ukvarjala s karierno orientacijo. Po zelo približni moji oceni vsaj 50 % dijakov igra loto, ko izpolnjuje vpisno prijavo za fakulteto.
Ales on 07 Mar 2007 at 7:19 dopoldne #
Resnico govori, Danilo. O teh 50%. Imam sam take izkušnje.
Predvsem, pa menim, da mladi med študijem večinoma ne mislijo na zaposlitev in na pridobivanje še drugih znanj, ki so še kako potrebna za pridobitev službe (bolje dela) in obdržanje dela.
Meni osebno kot poslovnežu pravzaprav niti ni tako važno kakšno izobrazbo ima nekdo, pač pa kaj zna, kako se loti izzivov. Kako se sporazumeva z okolico, … skratka kakšne rezultate lahko pokaže.
Pozdrav!
Val on 09 Mar 2007 at 10:25 dopoldne #
Odločanje o fakulteti…hmmm…po eni strani si vsi želimo študirati tisto, kar nam bo omogočilo v prihodnosti dobiti službo, ki nam bo nudila relativno brezskrbno življenje. Po drugi strani pa vsi trdijo, da bi morali v življenju početi tisto, kar nas veseli…Kaj je torej bolje? Menim, da je dolgoročno lahko zadovoljen le tisti, ki dela stvari, v katerih uživa in ga zanimajo. Le tako bo tudi zares uspešen, četudi je dejaven na področju, ki ne sodi med najbolj perspektivna. Tak človek bo tudi sledil razvoju, medtem ko menim, da tisti, ki delajo zgolj za zaslužek, prej ali slej stagnirajo in zapadejo v nekakšno mrtvilo, iz katerega se zbudijo šele, ko je že prepozno.
Kar se tiče komentarja od Aleša…glede na njegovo izjavo, je eden redkih, ki mu je za izobrazbo relativno vseeno. Če danes preletavamo oglase za delo, je univerzitetna izobrazba pravzaprav že osnovni pogoj. Tukaj pa seveda konkurenca je velika in ja, znanje in sposobnosti so ključnega pomena.