Pogosto bi radi vedeli ali bo nakaj uspešno v prihodnosti. Bo podjetje, ki danes dela dobro, dobro delalo tudi čez 10 let. Kongo Gumi, najstarejše podjetje na svetu, deluje že od leta 578. To je družinsko podjetje in verjetno je družinska predanost in tradicija pomemben element dolgega obstoja.
Jim Collins je napisal uspešnico Bulit to last (Ustvarjeno da traja), kjer raziskuje, zakaj nekatera podjetja obstanejo in druga propadejo. Ključna pri tem je prav gotovo odličnost. Isti avtor v svoji drugi uspešnici Od dobrega k odličnemu (Good to great) pride do nekaterih presenetljivih ugotovitev o tem, kaj ustvari odlično podjetje.
- Voditelji 5. stopnje: združujejo osebno skromnost in močno profesionalno voljo ter hotenje.
- Najprej kdo in nato kaj: Voditelji odličnih podjetij pravijo, da ne vedo točno, kam gredo, a če imajo prave ljudi, bodo skupaj že odkrili svoj kraj odličnosti. Tem ljudem je treba postavljati še prava vprašanja in jih vključiti v oživljajoče debate, da lahko skupaj odkrijejo, kako narediti odlično podjetje. Značilno za to razmišljanje je zaposlovanje odličnih ljudi, pa čeprav ne vemo natančno, na katerem delovnem mestu bodo delali.
Ugotovitev je še več. V prihodnosti se še povrnem k njim. Ti prvi dve ugotovitvi pa kažeta na to, kar se v veliki meri vsi zavedamo: pomembni so ljudje. Malo težje pa je ravnati v skladu s tem. To težavnost ilustrira droben namig med temi ugotovitvami. Razporedite svoje najboljše ljudi na svoje največje priložnosti in ne na svoje največje probleme. To velja tudi osebno. A kaj ko največ energije posvečamo težavam, ki so ponavadi še nujne in pritiskajo z vso težo. Dobro je res sovražnik najboljšega.
Zanimiva se mi zdi trditev, da voditelji odličnih podjetij, ne vedo točno, kam gredo. Mar ni tako, da lahko nek cilj dosežemo le, če je dovolj natančno opredeljen? Na čem pa potem gradijo svoje strategije? Meni osebno bi se manager, ki ne ve, kaj želi doseči in kako, ne zdel ravno najboljša izbira, kljub temu, da ima okrog sebe odlično moštvo. Vsako moštvo namreč potrebuje vodjo, ki usmerja ostale člane, mar ne? Mislim, da so poslovne vode preveč razburkane, da bi se zgolj prepustil toku, brez da bi vedel, kam pluješ.
Sam razumem to ugotovitev tako, da daš prednost pravim ljudem. Ko pa imaš prave ljudi, pa skupaj z njimi postavljaš cilje. Seveda ima pravi voditelj neko idejo oz. vizijo v glavi. Ima idejo, kaj delati, vidi priložnosti,… Če pa ni pravih ljudi, ki bodo to razvijali, skupaj postavljali cilje in nekoč tega voditelja tudi nasledili, podjetje ne more narediti koraka od dobrega k odličnemu.
Preveč energije posvečamo prihodnosti. Nihče ni sposoben napovedati kakšna bo, še vremenska napoved za en mesec naprej
ni natančna. Tusmo karšni smo le zaradi naše preteklosti in ne prihodnosti, zato je edino pravilno obvladovati sedajno in če jo se nam za prihodnost ni potrebno bati. Zato se strinjam, da ni najpomembnejši vodja z jasno vizijo temveč odllični sodelavci, ki razumejo sedanjost, kajti le ti lahko gradijo prihodnost.