Prihodnost in vodenje

Včeraj sem v oddaji V nedeljo zvečer poslušal zanimiv niz razmišljanj o starejših in ob tem razmišljal tudi sam. Vedno večji je delež starejših, starejši so vedno bolj pri močeh in menda bodo tudi vedno bolj dolgo morali delati. Kakšna je prihodnost starejših, kaj naj pravzprav delajo? Ali naj kar nadaljujejo svoje delo delo tja do osemdesetga leta. Prav lahko se zgodi, da bo potem še manj delovnih mest za mlade. Kje iskati to sožitje mladostne zagnanosti in modrosti strejših ter potreb, ki izhajajo iz spodrezane demografske piramide.  Bolj se mi odpirajo vprašanja, kot pa da bi našel kakšen odgovor. Še najbolj se mi zdi zanimivo vspostavljanje sožitje, ki pomeni prenos znanja in izkušenj iz starejših na mlajše.

To pa zahteva kulturo sprejemanja in kulturo dveh hitrosti. Mladi hitro in učinkovito, strejši pa počasi in premišljeno. To je lahko odlična sinergija. Morda pa so lahko v podjetniških inkubatorjih starejpi mentorji. S starejši mislim 60+, torej takšni, ki so končali aktivno poklicno pot. Nekateri bi bili verjetno pripravljeni delati za precej simbolično plačilo in bi v inkubacijo vnesli kakšen novi impulz.

Se mi pa zdi, da se starejših bojimo, so nam rahlo tečni in še kaj. Pomenijo pa pestrost in ravno pestrost prinaša inovativnost. V vsaki pestrosti pa je potrebna odprtost za sprejemanje drugačnosti. Mentorstvo mladim podjetnikom in tistim, ki so nekje na začetku kakšne druge poklicne poti, bi lahko bila dragocena pestrost.

2 Comments »

Eno je teoretično vsem dobro jasno. Prihodnost je v sodelovanju. Tudi pogled v prihodnost je bolj jasen, če tja gleda več ljudi hkrati. V praksi pa je ševedno precej strahu pred odprtim sodelovanjem.

Priložnost za skupno razmišljanje o prihodnosti, inovativnosti in podjetništvu smo pripravili v partnerstvu Odprti prostor Slovenije. Vse, ki to berete lepo vabim na dogodek 15. marca ob 13h (seveda je brezplačen). Če se vam zdi smiselno, povabite še druge, ki bi jim bilo to zanimivo.

DOGODEK ODPRTEGA PROSTORA: »Tudi v Sloveniji lahko rastejo orhideje!« Kako ustvariti pogoje za razvoj inovativnih izdelkov in storitev?

Orhideje v Prekmurju? Ni šans! 

Ste kdaj pomislili odkod orhideje, ki jih kupite prijateljici za rojstni dan? Nekaj let nazaj sta dva Slovenca odšla na Nizozemsko, kjer sta nekaj časa živela in delala. Nizozemska je raj za rože, to vsi vemo. Tam sta odkrila Falenopsis – vrsto orhidej, ki izvira iz območja med Indijo in severno Avstralijo, kjer temperature le redko zdrsnejo pod 18°C. Ko sta se vrnila domov, sta se vprašala kako bi lahko orhideje začela gojiti v domačem Prekmurju, ki ni niti malo podobno podnebju v Indiji in Avstraliji, razen po tem da od daleč diši po morju? Težko in predvsem drago. Ogrevanje rastlinjakov ju je sprva odvrnilo od ideje.

Pa vendar, kako ustvariti podobno klimo? Rešitev se jima je ponudila kar sama: Termalna voda! Zakaj pa ne? Leta 2003 sta skupaj s prijatelji ustanovila podjetje Ocean Orchids d.o.o. in pričela z gojenjem orhidej. V Prekmurju! Danes podjetje vzgoji pol miljona orhidej na leto in je edino podjetje s komercialno proizvodnjo orhidej falenopsis te velikosti v srednji in jugovzhodni Evropi. Inovativnost in drznost!Ali je inovativnost v Sloveniji bolj izjema kot pravilo? Lahko sploh inovativne izdelke in storitve ustvarjamo v togem poslovnem okolju?Se tudi vam zdi, da Slovenija za razvoj potrebuje inovativno okolje in inovativne poslovne modele. Imate ideje in želite v sodelovanju z drugimi odpirati prostor za inovativnost. Povabljeni na dogodek odprtega prostora. Kdorkoli pride je prava oseba. Morda bomo skupaj odkrili kako ustvarjati pogoje za resničen razvoj inovativnosti v Sloveniji. Kadarkoli se nekaj začne, je ravno pravi čas za začetek.

Če želite prispevati in se učiti, pridite v četrtek 15. marca 2007 ob 13h v Ljubljano na Zavod za tehnično izobraževanje, Ptujska 19, Ljubljana da bomo skupaj odpirali prostor za novo in morda nepričakovano. In kdaj bo konec? Ko je konec je konec!  Inovativno zgodbo o slovenskih orhidejah bo predstavil Tomaž Jevšnik soustanovitelj Ocean Orchids.Vabljeni podjetniki, direktorji, kadrovski delavci, predstavniki državnih ustanov in nevladnih organizacij, svetovalci, izobraževalci, …

Udeležba je brezplačna.Prijave: E-pošta, tel.: 01 542 5804, 01 601 5151 do 13. marca 2005.

No Comments »

To, kar je za nas prihodnost, se nekje drugje že uresničuje. V drugi državi, drugi panogi, drugem podjetju. Za njih je to morda že rutinirana sedanjost ali pa morda celo preteklost, ki se je morajo znebiti. Za nas, za našo dejavnost ali panogo pa je lahko to nekaj fantastično novega. Drucker npr. pravi, da ne obstaja nobena tehnologija, ki bi bila značilna za samo eno gospodarsko panogo. Če pa slučajno je, je morda naša prihodnost, da to tehnologijo uporabimo v naši panogi.

Napravite vajo, ki jo priporoča Otto Scharmer.

Vaja: Glede na občutek prihodnosti, ki jo želite kreirati, kje so mesta z najvišjim potencialom, na katerih bi se lahko največ naučili o prihodnosti in o doseganju le te.

 Ni nujno, da je mesto z najvišjim potencialom najbolj tehnološko razvita dejavnost. Morda je to lahko podjetje, ki že zelo dolgo obstaja, morda je to lahko nevladna organizacija, ki samo s prostovoljnim delom opravi neverjetne stvari. Pojdite na ekskurzijo na tisto mesto, v tisto organizacijo oz. podjetje.

Prej omenjeni Otto Scharmer da napotke, kako se na to pripravimo.

Pred vsakim obiskom:

• zberi potrebne informacije o mestu, ki ga obiskujete
• razjasnite, da se želite pogovarjati, srečati ljudi, delati z ljudmi in ne le dobiti standardno predstavitev
• pripravite vprašalnik za te ljudi in po možnosti ga pripravite kot tim
• napravite kratek trening o učinkovitem opazovanju in čutenju

 Po obisku:

• naredite osebno vrednotenje
• načrtujte čas za vrednotenje skupine
• med refleksijo naj vsak udeleženec zapiše svoje opazke, a naj v začetku ne izvaja sklepov. Osredotočite se na tisto, kar izstopa iz toka. Pomagajte si s vprašanji:

1. Kaj me je najbolj zadelo? Kaj izstopa?
2. Kaj najbolj preseneča in je nepričakovano?
3. Kaj se me je dotaknilo?
4. Če bi bilo socialno polje obiskane organizacije živo bitje, kako bi izgledalo?
5. Če bi to bitje lahko govorilo, kaj bi reklo?
6. Če bi se to bitje lahko razvijalo, v kaj bi se preobrazilo?
7. Kaj je izvor, ki omogoča temu socialnemu polju, da se razvija?
8. Kateri omejitveni faktorji preprečujejo prihodnji razvoj?
9. Kaj smo s premikanjem v in iz tega polja opazili pri sebi?
10. Kaj nam to polje lahko pove o naši slepi pegi?
11. Kaj nas to polje lahko nauči o naši prihodnosti?
12. Katere druge ideje te izkušnje so navdihnile našo pobudo?

In to je resnična strokovna ekskurzija, pa čeprav se ne konča s fantastično pojedino v odlični restavraciji na poti nazaj. Samo čas si je treba vzeti.

Pomanjkanje časa nam kdaj prepreči, da bi stopili v prihodnost.

No Comments »

Že kar nekaj časa razmišljam o tem, kakšne bi naj bile organizacije prihodnosti. Organizacija prihodnosti bi lahko bila nekaj, čemur pravim ‘odprta organizacija’. Moja ideja te organizacije temelji na moderacijski metodi odprtega prostora. Odprti prostor poganjajo 4 načela in en zakon. Načela so naslednja:

• Kdorkoli pride, je prava oseba.
• Karkoli se zgodi je edina stvar, ki se je morala zgoditi.
• Ko se nekaj začne je ravno pravi čas za začetek.
• Ko je konec, je konec.

Zakon pa se imenuje zakon 2 nog in pravi: Ko ugotoviš, da na nekem mestu ne moreš nič več prispevati in se učiti, uporabi svoji dve nogi in pojdi drugam.

Ta rahlo odštekana pravila in zakon imajo odličen učinek. V ljudeh prebudijo strast in odgovornost, omogočijo samoorganiziranje velikega števila ljudi, preprečijo , da bi ‘pametni ljudje’ ki imajo morda tudi formalno moč prevzeli stvar v svoje roke. V začetku vse skupaj izgleda kot velik kaos, ki pa se hitro začne samourejevati in rezultati na koncu so presenetljivi.

Presenetljivo je tudi, da si precej vodij ne upa spustiti metode odprtega prostora v svojo organizacijo. Ali se bojijo kritike, se morda bojijo, da bodo izgubili svojo moč.

Odprta organizacija je odprta za ideje in pobude ljudi, odprta za različne ljudi. Odlično se sklada z rahlo kaotičnim sedanjim poslovnim trenutkom. Prav zato, ker je v taki organizaciji ‘prostor stalno odprt’ ljudje hitro opazijo težave in priložnosti, se zberejo in ustrezno odreagirajo. Peter Senge je na vprašanje, kaj bi storil kot direktor podjetja, kjer je veliko zaposlenih brez prave volje, da bi karkoli naredili, rekel, da bi jim dal možnost, da odkrito govorijo. Nikogar ne bi smelo biti strah, če spregovori o problemih, kot jih vidi.

Naj poskusim zapisati nekaj smernic odprte organizacije:

• obstaja prostor srečevanja in dialoga ljudi (to je lahko fizični prostor v sobi za kavo, spletna klepetalnica, občasna srečanja…)
• različna mnenja, ideje, kritike in pohvale so spodbujane, sprejete in nagrajevane (ne nujno le z denarjem),
• učenje drug od drugega je dejstvo, ki se vzpodbuja in nagrajuje,
• ljudje vedo, da če za nekaj čutijo, da so odgovorni, za tisto v resnici tudi so odgovorni,
• vzpodbuja se poljubno povezovanje ljudi, ki se lahko uspešno soočijo z določenim izzivom,
• ne obstajajo pravila zaradi pravil. Vodstvo se skupaj z zaposlenimi vedno vpraša ‘zakaj’ neko pravilo,
• obstaja globoko zavedanje, da imajo člani organizacije še druge pomembne vloge v življenju.

1 Comment »

V prilogi današnjih Financ berem o razvoju ekološke predelave hrane v svetu. Italija je v Evropi prepričljivo vodilna. Milijon hektarjev, 45.000 pridelovalcev in 4.500 predelovalnih podjetij ter 2,4 milijarde evrov prihodkov. V triletno promocijo pa so vložili 7,5 mio evrov in dosegli povečanje porabnikov bioizdelkov z dveh na deset milijonov.

Nedvomno so Italijani na tem področju oblikovali prihodnost. Eko-bio trend, ki je bolj ali manj prisoten so kanalizirali v svojo prihodnost. To se mi zdi lep primer načrtovanja prihodnosti in to clo na družbeno odgovoren način. Zavest o ekološki pridelavi, o njenem pozitivnem doprinosu k trajnostnemu razvoju (trend) je bila dovolj velika, da je lahko država s primernimi vzpodbudami in še vedno dostopnimi sredstvi dosegla bistveno spremembo.

V drugem prispevku te iste priloge pa berem, da na policah naših trgovin skoraj ni domačih ekoizdelkov. Večkrat je že bilo rečeno, da je za Slovenijo priložnost v ekološkem kmetijstvu. Kje se je zalomilo to oblikovanje prihodnosti? Zakaj se vse konča na ekotržnicah v večjih mestih? Te tržnice, prodajalci ki tam prodajajo in kupci, ki kupujejo so še vedno le kazalci nekega trenda. A bo to kmalu postala tudi bolj vseobsegajoča prihodnost?

No Comments »

Berem Karaoke kapitalizma Nordstroma in Ridderstalla. Oba sta seveda lucidna opazovalca sedanjega trenutka. Iz  tega opazovanja pa izvajata priporočila, kako poslovati, da dosežemo največ. Kar naenkrat sem dobil čuden občutek, da se vrtimo v začaranem krogu ponavljanja. Ponavljanje določa našo prihodnost. Ponavljati tisto, kar so naredili drugi, a vsaj malo boljše.

Kaj so pravzaprav trendi? Nekaj kar je dovolj odštekano in zato želijo drugi ponavljati. Nekaj, kar je bilo velikokrat ponovljeno in vsi zato mislijo, da je to zelo dobro. Nekaj, kar se je kot inovacija pokazalo, da dobro deluje, da je uspešno in učinkovito in zato želijo delti tudi ostali. Razlikovanje je bistveno! Ko preiskujemo trende in jim sledimo pravzaprav ne ustvarjamo prihodnosti, ampak reproduciramo sedanjost.

Na nek način gre za samoizpolnjujočo prerokbo. Tako kot velja za nekega posameznika, da če ga jemljemo kot dobrega, bo tak tudi postal, lahko velja tudi za širšo skupnost ali svet. Če napovemo prihodnost in to vztrajno ponavljamo, se bo tudi zgodilo. Če rečemo to je trend in vsepovsod govorimo o njem, bo postalo stvarnost. Velja tudi obratno. Voditelji prihodnosti spreminjajo trende. Trend, še več stvarnost, je bil zatirani položaj črncev v ZDA. In Martin Luther King je v svojem znamenitem govoru sanjal, da bo drugače. Tudi v Indiji je bila trdna stvarnost gospostvo Angležev, a Gandi je začel z majhnimi koraki to trdnost krušiti. Vedno znova me navdušuje misel Margared Mead: Nikoli ne dvomi o tem, da lahko mala skupina čutečih ljudi spreminja svet. Resnično je to edini način spreminjanja. Še posebej ima težo zato, ker je Meadova antropologinja in se precej močno zaveda izjemnega vpliva kulture, ki umerja naša dejanja v reprodukcijo.

 Pomembno se mi zdi, da dojemamo prihodnost v njeni kompleksnosti: kaj je tisto, na kar nikakor ne moremo vplivati, katera je tista prihodnost, ki jo sami ustvarjamo in katera je tista prihodnost, ki je pravzaprav ponavljanje sedanjosti.

3 Comments »

Nekaj dni se mi po glavi mota kombinacija besed iz naslova mojega bloga. Kdo so voditelji prihodnosti. Na svetovnem gospodarkem forumu izbirajo votitleje prihodnosti. Kdo so ti? Ne vem! Po moje je voditelj prihodnosti tisti, ki prihodnost aktivno soustvarja. Covey govori o politikih in državnikih. Politiki so tisti, ki so prgamatični, ki iščejo neko trenutno korist - po navadi na kratki rok. Državniki pa so tisti ki gledajo daleč in si na račun dolgoročne uspešnosti naložijo bremena sedanjosti. Ta opredelitev sevedi ni vezana le na politiko, uporabimo jo lahko tudi v poslovnem svetu. Na politike pozabimo takoj ko odidjo iz položaja, delovanje državnikov pa odmeva še leta. Morda šele čez več let prepoznamo modrost njihovih odločitev.

Bistven način delovanja voditeljev prihodnosti je gledati daleč naprej in gledati široko, nato pa graditi vpliv s pomočjo katerega prepričajo ljudi tam, kjer nimamo moči ali avtoritete. Potrebna pa je seveda samozavest- predvsem tam, kjar odlošitev za prihodnost zahteva konkreten izstop iz ustaljenih tirov.

Odprtost mora bti vedno bolj lastnost voditeljev prihodnosti. Odprtost za ideje, za ljudi, za sodelovanje. Zavedanje, da so na veliko področjih drugi boljši od njih in samozavest zbirati takšne ljudi okoli sebe, ter jim dati tisto kar oni nimajo. Odprtost pomeni tudi zavedanje, da lahko vsi v oragnizaciji prispevajo k razvoju organizacije, samo konkretno priložnost in vzpodbudo za to morajo dobiti.

Voditelji prihodnosti razmišljajo o prihodnosti in velik del svojega časa namenijo temu, kar je pomembno in ni nujno. Vedno vnašajo malo kaosa v red in s tem vzpodbudijo tudi druge, da razmišljajo o pomembnem.

No Comments »

Počasi berem knjigo Billa Gatesa Poslovanje s hitrosjo misli. Napisana je bila leta 1999 in še vedno zveni dovolj futuristično, da vsaj meni daje ideje o tem kakšna bo prihodnost, in kaj moram narediti sam, da se pripravim na izzive prihodnosti.

Kar malo sem se zgrozil, ko sem bral poglavje o pisarni brez paprja. Ravno nekaj prej sem sprinal par 10 strani o teriji iger, da se bom lahko dobro pripravil na delavnico Managerskih iger. Zaskrbljeno sem se vprašal, zakaj pa ne bi mogel tega prebrati na ekranu. Gates me je potolažil, ko je napisal, da si tudi sam sprinata dokumente, ki jih hoče v miru in podrobno prebrati. Pravi, da zaenkrat sedanja tehnologija še ne omogoča udobnosti branja, kot jo tiskani medij. Ja seveda - pisarne brez papirja. Gra predvsem za različne obrazce, navodila in pravilnike. Vse to pa lahko s pomočjo dobrega sistema spravimo do stanja, ko ne potrebujem tiskanih dokumentov. Ne prihranimo le pri papirju, ampak tudi pri času. Vse je bolj pregledno, nekatere stvari lahko vnesemo le enkrat in služijo za več obrazcev.

Pri nas je to v veliki meri še vedno prihodnost; v Microsoftu pa seveda sedanjost. A gre za poamnjkanje tehnoslogije? Ne. Gre za vztrajnost, gre za težavno obuščanje preteklosti. V osebnem odnosu gre za navade. Tudi sam se lahko navadim, da pa čisto vsega ni potrebno stiskati. Moram pa seveda narediti še kaj: poskrbeti za varno hranjenje, poskrbeti za pregledno strukturo shranjenega. V prvem trenuku pa to vzame več časa in energije kot printanje, fascikliranje in še kaj. Da, tudi prihodnosti kdaj ne spustimo v sedanjost.

No Comments »

Kako prepoznavati, kaj prihodnost prinaša? Preko pojavljanje prihodnosti v sedanjosti.

Vedno obstajajo žepki prihodnosti v sedanjosti. Namigi o tem kaj prinaša prihodnost. Nekatere države že danes počnejo to , kar bodo ostale čez nekaj let. Nekateri družbeni sektorji že danes živijo tako kot bomo mi v prihodnosti. (nevladni sektor je lahko v nekaterih primerih slika prihodnosti za gospodarstvo). Nekateri ljudje imajo, ki so več let pred časom, po določeni dobi inkubacije pa bodo splošno sprejete. Obstoječa tehnologija, o kateri ljudje še slišali niso, bo nekega dne običajna.

Trenutni trendi so ena izmed ravni, ki nam govori o prihodnosti. So neke vrste površinski tok, ki se lahko precej hitro dviga in spušča. Nekatere žepke prihodnosti tudi lahko vzamemo kot trende. Poglejmo si nekaj glavnih potrošniških trendov v letu 2007, kot so jih zaznali na trendwatching.com.

1. Statusni življenjski stili

a)      Prehodni  življenjski stil je privlačen za potrošnike, ki si želijo stalnih doživetij namesto vnaprej določenega.

b)      Sodelujoči življenjski stil. Posebej mlajši potrošniki dojemajo sodelovanje kot novo dobrino. Potrošniki želijo sodelovati pri aktivnosti znotraj priljubljene blagovne znamke.

c)      Ekološki življenjski stil: Veliko potrošnikov se aktivno trudi, da naredijo svoje življenje bolj zeleno

2. Tiranija transparentnosti

Približno milijarda potrošnikov je priključena na internet. In večina potrošnikov si želi popolno transparentnost cen in možnosti, ki jih ponujajo podjetja. Veliko jih je izurjenih iskalcev najcenejšega in najboljšega. Veliko spletnih strani ponuja ocene izdelkov in storitev. Tripadvisor.com ponuja npr. 5.000.000 ocen potovanj, hotelov in destinacij.

3. Splet N+1

Nikoli ne vemo, katera generacija svetovnega spleta je trenutno aktualna. Pravzaprav ne moremo tega niti točno ugotoviti. Splet je vedno en korak naprej. Mobilni splet je že sedanjost, hiperpovezave na realne predmete so še redke. Govorimo tudi o infopoželenju, ko izkušeni potrošniki želijo vedeti, kje je najceneje, kaj je najboljše. In to mimo poplave informacij – klikneš in dobiš ustrezno naj-informacijo.

4 Poskusitrošniki (trysumers)

Siti so okov pomanjkanja in dogovorov, imuni na večino oglaševanja, uživajo v polnem dostopu do informacij, ocen, in usmeritev. Želijo poskusiti nove načine uporabe, novi storitve, nove okuse, nove avtorje,….

5. Globalni možgani

To ne pomeni samo tisoče znanstvenikov in strokovnjakov, ampak na milijone izkušenih potrošnikov, ki so pripravljeni soustvarjati izdelke in storitve ali celo poslovanje podjetja. Ob tem se lahko kot podjetnik vprašate, kaj lahko potrošniki sooblikujejo v vašem podjetju*

• Vizijo – imajo možnost in vpliv, da oblikujejo vizijo podjetja
• Nove poslovne koncepte  - ali vas lahko usmerijo na nove koncepte ali celo nov posel
• Novi produkti, storitve, izkušnje – ali vas lahko navdihnejo, da dodate kaj novega vaši ponudbi
• Marketing, oglaševanje, PR – ali vam pomagajo, da govorite jezik tistih, ki trend že živijo

 Kaj lahko počnemo s trendi. Spretno jih uporabimo v marketnigu in ponudimo potrošnikom ne le tisto, kar potrebujejo, amapk vse tisto, kar pripravljeni kupiti. Trendi pa nas lahko tudi usmerijo v izboljšanje kvalitete storitev za potrošnike in v izboljšanje lastnega poslovnega modela. Tiranija transparentnosti že samo po sebi zahteva izboljšanje izdelkov in storitev za potrošnika.

Tisti ta prvi pa niso imeli nobenih trendov. Kako pa tam, kjer orjemo ledino, vidimo v prihodnost? Morda ni pravo vprašanja, saj takrat prihodnost na določen način ustvarjamo. Ustvarjamo jo z intuicijo, ustvarjamo jo z domišljijo. Ustvarjamo jo tudi z znanjem. Ustvarjamo jo z ustvarjalnostjo.

Srečno pot pri hoji po še neuhojenih poteh.

1 Comment »

Damijanov komentar na prejšnji prispevek o družbeni odgovornosti  me je vzpodbudil k razmišljanju.

Družbeno odgovorno ravnanje (DOR) do neke mere omejuje podjetje - vsaj kratkoročno lahko predstavlja večji strošek.  In ravno zato lahko zaradi omejevanja vzpodbuja inovativnost. Sponzoriranje športa, ki samo po sebi seveda ni slabo, tudi inovativno ni. Sodi pa v področje družbene odgovornosti podjetij. In predvsem ni DOR pri samem izvoru delovanja podjetja. Pravzaprav se delovanja podjetja sploh ne dotika. Delovanja pri izvoru so prav gotovo skrb za zaposlene, varnost izdelkov, zamnjševanje negativnih vplivov na okolje.

Zanimivo se mi zdi DOR Heliosa. Obnavlja stare vodnjake. Lahko bi rekli, da ker na eni strani negativno vpliva na okolje, potem na drugi strani vrača. Po svoje inovativna ideja. Ne vem, kaj še sicer delajo znotraj DOR, a inovativno bi bilo razviti sistem svetovanja in usposabljanj, kako porabiti pri pleskanju čim manj barve ali razviti barvo, ki bi se nanašala v tanjšem a obstojnem sloju. To bi seveda vplivalo na zmanjševanje porabe barve in posledično manjši dobička. Zopet prostor za inovativnost: Kako na kakšen drug način dobiti nazaj ta izgubljen dobiček in to z manjšimi vplivi na okolje. Morda pa bi bili ljudje pripravljeni več plačati, če bi vedeli, da s tem tako ali drugače varujejo okolje.

Inovativnost znotraj DOR podjetij pomeni iskanje načinov, kako čim manj negativno vplivati na okolje in ljudi, kako omogočiti razvoj zaposlenim, pri tem pa morebitni zmanjšani dobiček prinesti noter na druge družbeno odgovorne načine ali pa morda celo ugotoviti, da se da živeti tudi z manjšim dobčkom.

2 Comments »